SOD
Bodo lastniki v petek soglašali s prodajo Žita Srbom?
Medij: Finance Avtorji: Jure Ugovšek, Petra Sovdat Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 29. 02. 2012 Stran: 3
Srbska družba MK Grupa je najresnejši kandidat za nakup dobre polovice skupine Žito
Petkov sestanek med konzorcijem prodajalcev Žita skupina KD Group, Sod in Kad imajo skupaj 50,5 odstotka skupine - bo dal odgovor o nadaljnjem postopku prodaje. Prodajalci naj bi se intenzivneje pogajali s srbskim proizvajalcem sladkorja MK Grupo , pravi vir, ki ne želi biti imenovan.
Prekmurska živilska skupina Panvita zaradi domnevno neustreznih bančnih garancij nima več pravih možnosti za nakup skoraj polovičnega deleža Žita, smo izvedeli neuradno, prvi človek Peter Polanič pa prodaje Žita ne komentira. Tako naj bi se prodajalci pogajali le še s srbsko živilsko skupino MK Grupa v lasti Miodraga Kostića. Včeraj smo prek službe za odnose z javnostmi poskušali pridobiti uradno izjavo, a se na klice in e-pošto niso odzvali. Kot je pred dnevi poročal Dnevnik, je MK Grupa podaljšala veljavnost ponudbe in jo dvignila na več kot 40 milijonov evrov za celotno Žito (približno polovico več od tržne vrednosti družbe).
»Novih informacij o prodaji Žita nimam, skrbnih pregledov skupine pa od konca lanske jeseni od morebitnih prevzemnikov ni bilo. Uprava podpira prizadevanja lastnikov.« Tako pravi prvi človek Žita Toni Balažič.Bodo prodajalci uskladili interese?
Pred morebitnim novim pogajanjem o prodaji bo potrebna še uskladitev interesov prodajalcev - skupine KD Group, Soda in Modre zavarovalnice, smo izvedeli neuradno. Razen če prodajalci popustijo pri svojih zahtevah, nadaljevanja prodaje ne bo, pojasnjuje poznavalec, ki ne želi biti imenovan. Pred petkovim sestankom prodajalcev naj bi bilo še precej neznank, zato je razplet težko napovedati, dodaja.
ATVP nad državo tudi v kranjski Savi
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 05. 02. 2011 Stran: 9
Agencija znova nad državne lastnike v podjetjih
Agencija sumi državo usklajenega delovanja tudi v kranjski Savi Državi v najslabšem primeru grozi izguba glasovalnih pravic
Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je včeraj poskrbela za novo presenečenje na domačem kapitalskem trgu, saj je zaradi domnevnih kršitev prevzemne zakonodaje začela še postopek proti državnim lastnikom kranjske Save. Če bo dokazala kršitve prevzemne zakonodaje, lahko ATVP zamrzne glasovalne pravice države v Savi. To pomeni, da bo država začasno (do odprave kršitev) tudi izgubila možnost upravljanja svoje naložbe v kranjskem holdingu, ki je med drugim pomemben lastnik dveh domačih bank.
ATVP, ki jo vodi Damjan Žugelj, je državne lastnike Save - Slovensko odškodninsko družbo (Sod), Kapitalsko družbo (Kad), Republiko Slovenijo in Aerodrom Ljubljana - včeraj pozvala, naj se izjavijo o lastništvu v kranjski družbi. ATVP namreč ugotavlja, da bi omenjene družbe v Savi lahko delovale usklajeno, kar je ena glavnih kršitev prevzemne zakonodaje.
In zakaj je agencija pod drobnogled vzela skupino državnih lastnikov v Savi? Vse kaže, da je razlog za ukrepanje podoben kot v preteklih primerih, ki jih zadnje čase kot po tekočem traku odpira ATVP. Začelo se je, ko je agencija ugotovila, da je skupina državnih lastnikov lani povečala delež države v Abanki in s tem kršila novelirani zakon o prevzemih, kar je agencija sankcionirala in zamrznila več kot 38 odstotkov glasovalnih pravic države v tretji največji domači banki. To pa je bil šele začetek; nato je glavni nadzornik kapitalskega trga podobne postopke sprožil še v primeru novomeške Krke, Petrola, Zavarovalnice Triglav in zdaj še v Savi. »Razlog je isti kot v preostalih primerih,« je včeraj na načelni ravni potrdil direktor agencije dr. Damjan Žugelj in dodal, da Sava ni zadnje domače podjetje, ki ga je pod drobnogled vzela ATVP.
Državni lastniki Abanke na vrhovnem v sodišču izpodbijajo Zugljevo "zamrznitev"
Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: ZPRE-1 Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 05. 02. 2011 Stran: 23
Skupina državnih lastnikov z Zavarovalnico Triglav na čelu je včeraj na vrhovno sodišče vložila tožbo, s katero spodbija odvzem glasovalnih pravic v Abanki Vipa. Spomnimo, da je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Zavarovalnici Triglav, Slovenski odškodninski družbi (Sod), Hitu in Mobitelu sredi minulega meseca vzela vse glasovalne pravice za tretjinski delež Abanke. Za ta korak se je ATVP odločila zaradi Luke Koper, kije spomladi lani kupila okoli 1 00 delnic Abanke, a jih kmalu zatem prodala. Postopek proti državnim lastnikom Abanke je bil le prvi v nizu.
Po Abanki je namreč direktor ATVP Damjan Zugelj uvedel postopek tudi proti državnim lastnikom Krke, Zavarovalnice Triglav, Petrola, Save Re in Aerodroma Ljubljane, od včeraj pa z odvzemom glasovalnih pravic grozi tudi državnim lastnikom Save. Iz Soda so sporočili, daje namreč ATVP zaradi suma kršitve zakona o prevzemih uvedla tudi postopek proti Kapitalski družbi in Slovenski odškodninski družbi ter Aerodromu Ljubljana, ki imajo skupno v lasti 29,8 odstotka Save. Kdo je bil krivec za tokratne postopke ATVR za zdaj še ni znano, po neuradnih podatkih pa naj bi šlo za Aerodrom Ljubljana. Večino dosedanjih postopkov proti državnim lastnikom je ATVP uvedla zaradi Luke Koper, ki je dala svoja sredstva v upravljanje več zunanjim upraviteljem, ki so jih upravljali po lastni presoji in tako tudi kupovali delnice Abanke, Petrola, Zavarovalnice Triglav, Krke...
Nadzorniki danes o terjatvah SCT
Medij:Delo Avtorji:Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 01. 2011 Stran: 9
Na hitro sklicana seja nadzornega sveta Petrola Ugotavljali bodo, kakšne posledice bi lahko imel za družbo pred kratkim sklenjeni posel s SCT in odvetnikom Dušanom Korošcem. Je Petrol odvetniku Korošcu nakazal nekaj manj kot 160.000 evrov?
Nadzorniki Petrola bodo danes od uprave družbe pod taktirko Aleksandra Svetelška zahtevali odgovore o javno vse odmevnejšem pobotu terjatev do družbe SCT Ivana Zidarja. Današnjo sejo NS je sklical njen predsednik in glavni nadzornik Petrola Tomaž Kuntarič (direktor Slovenske odškodninske družbe), ki včeraj še ni imel odgovora na vprašanje, ali so v poslu SCT-odvetniška družba Dušan Korošec-Petrol nastale morebitne škodljive posledice za Petrol. Odgovore pričakuje danes. »Pričakujemo, da nam bo uprava predstavila posel in da ta ni imel škodljivih posledic za Petrol,« je poudaril Kuntarič. Po njegovih navedbah je bila današnja seja sklicana »na hitro« na željo nadzornikov in uprave, na vprašanje, ali je Petrol odvetniku Korošcu nakazal (plačal) za nekaj manj kot 160.000 evrov, pa je prvi nadzornik odgovoril: »Naj bi mu. Dokumentov o tem še nisem videl.«
Umazana podrobnost je insolventnost SCT
Informacijo o zdaj že razvpitem odkupu (pobotu) terjatev je prvi objavil časnik Finance. Po njegovih navedbah je Petrol pred časom prevzel približno 160.000 evrov dolga SCT do odvetniške družbe Dušana Korošca, ta pa naj bi v zameno »uredila« zavarovanje dolga SCT do Petrola. SCT namreč nima dolgov le do odvetniške družbe Korošec, temveč tudi do Petrola. Temu po nekaterih informacijah samo za gorivo dolguje od 12 do 15 milijonov evrov; zato je Petrol menda naknadno zahteval zavarovanje dolga z nepremičnino, kar naj bi uredila prav odvetniška družba Korošec, od katere je Petrol odkupil terjatev v višini 160.000 evrov. Odkup terjatev sam po sebi seveda ne bi bil sporen, če ne bi največji domači gradbinec pred koncem lanskega leta razglasil insolventnosti in vložil predloga za prisilno poravnavo.
»To hipotetično lahko pomeni dvoje,« je včeraj na podlagi javno znanih informacij o poslu SCT-Petrol ugibal Rajko Stanković, predsednik Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši. »Prvič, da je Petrol sklenil dober posel, saj je s hitrim manevrom še pred objavo predloga za prisilno poravnavo zaprl svojo terjatev do SCT in v zameno za večmilijonski dolg dobil »ekvivalentno« premoženje v obliki (prodajljivih) zemljišč.
Po drugi strani lahko posel s SCT tudi pade, dodaja Stanković. »Če bi šel SCT v stečaj, bi lahko preostali upniki izpodbijali pogodbo med njim in Petrolom, saj so vsi posli, sklenjeni leto dni pred začetkom stečaja, nični oziroma jih lahko preostali upniki izpodbijajo.«
Navedbe o velikem dolgu SCT do Petrola zanikali
Še drugače: zdaj še ni jasno, koliko bo Petrol iztržil od morebitne prisilne poravnave SCT oziroma ali je z odkupom terjatve do odvetniške družbe le še povečal svojo izpostavljenost do SCT ali ne.
»Ta posel je upravičljiv le, če bo Petrol iz kupnine za zemljišča dobil stoodstotno poplačano terjatev za neplačani bencin in provizijo, ki jo je obračunal odvetniku Korošcu,« je še dodal Stanković.
Unior tudi po dokapitalizaciji ne gre na borzo
Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 01. 2010 Stran: 22
Ljubljana - Zreški Unior pod vodstvom Gorazda Korošca je v prvih dveh krogih dokapitalizacije prodal za 5,9 milijona evrov novih delnic. V tretjem krogu, Id bo odprt tudi za tiste vlagatelje, ki še niso lastniki Uniorja, bo naprodaj še za štiri milijone evrov dokapitalizacijskih delnic.
Čeprav ima Unior več kot 1200 malih delničarjev, njegova delnica ne kotira na borzi. Prav tako uvrstitev na borzo ni predvidena, zaradi česar med malimi vlagatelji ni pričakovati večjega zanimanja za nakup dokapitalizacijskih delnic. Kateri delničarji so sodelovali v prvih dveh krogih dokapitalizacije, ni znano, sodelovanje pa sta nam včeraj potrdila Slovenska odškodninska družba in Kapitalska družba, ki sta svoj 45 % odstotni delež prenesli na Posebno družbo za podjetniško svetovanje (PDP). Ali so sodelovali v dokapitalizaciji, v Novi Ljubljanski banki niso želeli razkriti, v Zavarovalnici Triglav pa so dejali, da »v drugem krogu dokapitalizacije niso sodelovali«.
Skupščine tudi tokrat ni bilo
Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Sklici skupščin delniških družb, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 12. 01. 2010 Stran: 3
Casino Ljubljana Delničarji bi morali odločati o dokapitalizaciji v višini 3,7 milijona evrov V Kadu dvomijo o korektnem upravljanju z vloženimi sredstvi iz dokapitalizacije - Nekdanji predsednik uprave Casinoja ostaja v družbi Ljubljana
Za včeraj napovedana skupščina Casinoja Ljubljana je bila spet odpovedana. Zbora delničarjev se namreč niso udeležili vsi lastniki - manjkali so predstavniki družb Albor in USB Hotel. Uprava Casinoja skupščine namreč ni sklicala v skladu z določbami zakona o gospodarskih družbah, zato bi bila skupščina veljavna le, če bi seje udeležili vsi delničarji, so sporočili iz Kapitalske družbe (Kad), 89-odstotne lastnice Casinoja.
Skupščine, na kateri bi morali odločati o dokapitalizaciji in imenovanju novega revizorja, so se udeležili predstavniki Kada, Slovenske odškodninske družbe, Hita in Mestne občine Ljubljana.
Skupščina Casinoja Ljubljana propadla
Medij:Dnevnik Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: Sklici skupščin delniških družb, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 12. 01. 2010 Stran: 24
Ljubljana - Težko pričakovane včerajšnje skupščine Casinoja Ljubljana, na kateri bi se moralo odločati o nujno potrebni dokapitalizaciji v znesku 3,7 milijona evrov, ni bilo.
V Kapitalski družbi (Kad) kot največji lastnici Casinoja Ljubljana pojasnjujejo, da skupščina ni bila sklicana v skladu z zakonom o gospodarskih družbah. Uprava družbe v času, ko ji je predsedoval še Goran Miškulin, namreč v sklicu skupščine ni navedla presečnega datuma, na podlagi katerega se skupščine lahko udeležijo delničarji, ki so do določenega datuma vpisani v centralni register Klirinško depotne družbe.
Skupščina Casinoja Ljubljana bi se lahko teoretično odvila le, če bi se je udeležili vsi delničarji, vendar na njo nista prišla delničarja, podjetje USB Hotel in podjetje Albor, ki imata v lasti prednostne delnice.
Bohorič rešuje Valantovo tajkunsko posojilo za menedžerski odkup Istrabenza
Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 19. 12. 2009 Stran: 19
Večino tajkunskega posojila, ki ga je NFD Holding Staneta Valanta najel lani za financiranje propadlega menedžerskega odkupa Istrabenza, bo odplačala Sava, ki jo vodi Janez Bohorič. Ker banke zaradi nasprotovanja javnega mnenja in dela politike niso več želele financirati NFD Holdinga, je njegove terjatve do Nove Ljubljanske banke in Nove KBM prevzela Sava.
Toda tudi v to operacijo se je vključila NLB - Savi je neimreč dala posojilo, s katerim je ta odkupila terjatve NFD Holdinga do bank. NFD Holding bo odslej svoje obveznosti poravnaval Savi.
Četrtkova odločitev nadzornega sveta Save je že razburila Kapitalsko družbo in Slovensko odškodninsko družbo, ki sta skupaj tretjinski lastnici Save, ter del vlade. Tako se je včeraj že pojavilo razmišljanje o zahtevi za sklic izredne skupščine Save, na kateri bi poskušali odpoklicati Tomaža Toplaka in Marka Pogačnika, prva moža Kada in Soda v času vlade Janeza Janše ter vidna predstavnika gospodarskega odbora SDS. Očitajo jima, da kot nadzornika podpirata ravnanje Savine uprave, ki na račun države in drugih malih delničarjev rešuje tajkunske zgodbe in nepregledna kapitalska omrežja.
