Obveznice

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič   Teme:  mali delničarji, obvezničarji, izbris delnic in obveznic Datum: Torek, 18. september 2018 Stran: 3

Bančni izbrisi Večina strank za rešitev po sodni poti. Finančno ministrstvo podpira zunajsodne rešitve

Iskanje novega gu­vernerja v ospredje spet posta­vlja tudi vprašanje bančnih razlastitev.  

Neuradno je mogoče slišati, da nova koalicija podpira poravnavo z vlagatelji, a odgo­vori strank kažejo, da so te še ve­dno za rešitev po sodni poti. Se pa reševanje tega vprašanja lah­ko spremeni z novim guverner­jem, saj ima Banka Slovenija že zdaj odprto pot za poravnavo.

Zakon, ki bi razlaščenim delni­čarjem in lastnikom podrejenih obveznic bank zagotovil sodno varstvo in jim omogočil dostop do dokumentov in podatkov, ki so bili podlaga za izbris, pet let po izbrisu še vedno ni sprejet. Tako mali kot veliki vlagatelji se zato zavzemajo za rešitev s poravnavo, saj je že zdaj jasno, da bodo ti sodni postopki dolgotrajni in dragi. Koalicijske stranke se še vedno zavzemajo za sodno rešitev in sprejetje zakona, ki bi razlaščencem omogočil od­škodninsko tožbo proti Banki Slo­venije. In mogoče je, da bi ta pod novim vodstvom presekala gordij­ski vozel, saj ji zakonodaja že omo­goča poravnavo.

»Zakon omogoča sodno varstvo, zato v bližnji prihodnosti pričaku­jemo obravnavo takega zakona, s katerim bo razlaščencem omogo­čeno sodno varstvo. Pri tem meni­mo, da mora zakon slediti odločbi ustavnega sodišča,» na vprašanje, ali so naklonjeni poravnavi z razla­ščenci, skopo odgovarjajo v stranki LMŠ, v kateri dodajajo, da so o tem pripravljeni začeti strokovno raz­pravo.

• Skupna vrednost iz­brisov se ocenjuje na 960 milijonov evrov.
• Koalicijske stranke so za rešitev po sodni poti.
• Mali in veliki vlagatelji se zavzemajo za rešitev s poravnavo.
• Minister Bertoncelj je na­povedal sprejetje zakona o sodnem varstvu.

Različna obravnava vlagateljev

V stranki SMC niso naklonjeni ideji o zakonsko predpisani porav­navi. »Menimo, da bi le-ta lahko pomenila poseg v ustavno varovano pravico do sodnega varstva in bi bila tako v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča iz jeseni 2016,« pravijo. če bi se o poravnavi ven­darle pogovarjali, bi po njihovem mnenju morali različno obravna­vati poučene od nepoučenih vla­gateljev. V SMC se zavzemajo za čimprejšnje sprejetje zakona, ki bo sledil odločbi ustavnega sodi­šča in bo razlaščencem zagotovil učinkovito sodno varstvo: »Zavze­mamo se za to, da zakon predpiše hiter in ekonomičen postopek, kot to opredeljuje že sama odloč­ba ustavnega sodišča. Prav tako je za nas bistveno, da se nekdanjim imetnikom kvalificiranih obve­znosti z zakonom omogoči popoln vpogled v celotno dokumentacijo, ki jo je Banka Slovenije upoštevala ob izdaji odločbe o izrednih ukre­pih, že pred vložitvijo tožbe,« so dodali.

Dostop do dokumentov

Tudi v SD menijo, da je treba predvsem čim prej zagotoviti mo­žnost sodnega varstva prizadetim. Opozarjajo, da je prizadetim treba zagotoviti dostop do podatkov in metodologije, na podlagi katerih so bile sprejete odločitve za izbris. »Poravnava kot zunajsodna mo­žnost za razrešitev spora je formal­no mogoča, a je prav tako odvisna od dostopa do prej omenjenih po­datkov,« pravijo.

Medij: Finance (Komentar)  Avtorji: Tadej Kotnik  Teme: mali delničarji, obvezničarji, banke Datum: Torek, 11. september 2018 Vir: Boštjan Jazbec in Igor Masten za Bloomberg: bančni razlaščenci ne smejo dobiti sodnega varstva!

Leto in pol po izteku roka, do katerega bi domači zakonodajalci v skladu z odločbo ustavnega sodišča morali omogočiti bančnim razlaščencem odškodninske tožbe, so s finančnega ministrstva za Bloomberg povedali, da bodo pripravo ustreznega zakona »nadaljevali takoj po sestavi vlade«. Ker jima dopustitev odškodninskih tožb – torej uresničitev odločbe ustavnega sodišča in posledična preveritev dejanskega stanja bank jeseni 2013 – ne diši, sta se vpletla glavni izvršilec razlastitve Boštjan Jazbec in njegov vztrajni zagovornik Igor Masten ter za taisti Bloomberg zatrdila, češ da bi to »pomenilo precedens«, »kršilo načela neodvisnosti centralne banke« in »koristilo špekulantom«.

V minulih letih so se nekateri jezili, da preveč razpredam o nepravilnostih slovenske bančne »sanacije« iz jeseni 2013, predvsem pa o takrat izvršenih razlastitvah imetnikov podrejenih obveznic vseh slovenskih sistemskih bank na podlagi še danes ultratajnih cenitev, izdelanih mimo računovodskih standardov in »po sprotnih navodilih Banke Slovenije«. Razlastitev kritiziraš zato, so mi očitali, ker si imel te obveznice!

Da sem jih imel, sem javno razkrival že od dneva izbrisa, precej običajno pa je tudi, da so do posega v neko materialno pravico najbolj kritični tisti, ki jih ta poseg prizadene; se komu zdi nenavadno, ko znižanje pokojnin najglasneje kritizirajo prav upokojenci, znižanje plač javnih uslužbencev prav javni uslužbenci, zvišanje plač javnih uslužbencev pa zaposleni v zasebnem sektorju? A kljub vsemu sem očitek vzel resno in o spornih vidikih bančne »sanacije« poskušam pisati le takrat, ko se v zvezi z njimi kaj dogaja – letos doslej le dvakrat. Prvič januarja, ko sta državni svet in zakonodajno-pravna služba DZ objavila zelo negativni mnenji o takratnem predlogu zakona o sodnem varstvu razlaščencev, za katerega sta ugotovila, da ugotovljene protiustavnosti ne odpravlja, temveč jo še krepi. In drugič maja, ko je ustavno sodišče zavrglo pritožbo Banke Slovenije (BS), v kateri je ta zatrjevala, da ji je NPU s hišno preiskavo, v kateri je zasegel že omenjene ultratajne nestandardne cenitve, kršil človekovi pravici do nedotakljivosti stanovanja in do zasebnosti.

Tiho sem ostal celo, ko je odhajajoči guverner Boštjan Jazbec, glavni izvršilec bančne razlastitve, povedal medijem in prijavil policiji, da je na službeni telefon prejel nekaj grozilnih sporočil, pa za krivce kar z uradnim sporočilom BS za javnost osumil razlaščence, v pogovorih z več osebami pa – o tem morda več kdaj drugič – celo poimensko okrivil mene! Tiho sem ostal tudi, ko je policija ugotovila, da te grožnje guvernerju »niso bile povezane z njegovo funkcijo«, pa ko so mediji razkrili, da so bili vzrok ekscesi v njegovem intimnem življenju. In tiho sem ostal tudi, ko je Delo pred štirimi tedni razkrilo, da Jazbec še vedno – po januarskem razkritju Siola, da je to vneto počel že lani – išče »podmizne« vzvode, s katerimi bi ustavil kriminalistično preiskavo »sanacije« iz jeseni 2013.

A ti pritiski se zadnje tedne še stopnjujejo.

Medij: Delo  Avtorji: Suzana Kos Teme: Banka Slovenije, razlaščenci, Datum: Torek, 11. september 2018 Stran: 2

Banka Slovenije: Petorček na različnih polih glede kandidata za novega šefa regulatorja bančnega trga - Sab na levici osamljena v podpori Igorju Mastenu

Med petimi uradnimi kandidati za guvernerja Banke Slovenije imata največ možnosti sedanja viceguvernerja Marko Bošnjak in Primož Dolenc. Nekateri pa so se ogreli za šesto ime, ekonomista Igorja Mastena, ki izhaja iz kroga nekdanjega guvernerja Boštjana Jazbeca. Nikomur od omenjenih treh za zdaj ne kaže, da bi dobil podporo 46 poslancev.

Jutri se bodo o novem guvernerju poskusili uskladiti vodje poslanskih skupin Šarčeve koalicije, prav mogoče pa je, da se bodo morali o eni izmed najpomembnejših kadrovskih odločitev tega mandata poenotiti kar na ravni predsednikov strank.

Igor Masten prihaja iz kroga nekdanjega guvernerja Boštjana Jazbeca.

Marko Bošnjak nima podpore Stranke Alenke Bratušek.

Primož Dolenc se na kosilih srečuje s politiki in predstavniki predsednikovega urada.

Zakaj ni primeren kandidat

Medij: Delo  Avtorji: Karel Lipnik, Maja Grgič Teme:  mali delničarji Datum: Sobota, 8. september 2018 Stran: 14 Foto: Voranc Vogel/Delo

Prva naloga Reševanje vprašanja izbrisov in morebitnih odškodnin bo odvisno tudi od novega guvernerja Banke Slovenije

Ljubljana - Čeprav je od razlastitve bančnih vlagateljev minilo že pet let, z zakonom, ki naj bi jim zagotovil pravno varstvo pa se zamuja že poldrugo leto, tega cilja v koalicijski pogodbi ni. Tudi zanimanje poslancev za to v zaslišanjih ministrskih kandidatov je bilo majhno, pospešek temu pa bi vendarle lahko dala izvolitev novega guvernerja Banke Slovenije.

Jeseni bo minilo dve leti, odkar je ustavno sodišče presodilo, da je bila razlastitev delničarjev bank in imetnikov podrejenih obveznic skladna z ustavo, da pa prizadeti vlagatelji niso imeli možnosti učinkovitega pravnega sredstva in dostopa do dokumentov, ki so bili podlaga za izbris. Zakonodajalcu je zato naložil, da v pol leta razlaščencem omogoči vložitev odškodninskih tožb na tem področju ter tudi dostop do cenitev in drugih dokumentov. A zakon, ki bi jim to omogočil, še vedno ni sprejet in tudi še ni jasno, kdaj bo.

Nova koalicija sprejetja zakona, ki bi omogočil začetek razpletanja za 960 milijonov evrov vrednih razlastitev bančnih vlagateljev (delničarji in obvezničarji), ni zapisala kot svojega ključnega cilja.

Kandidat za finančnega ministra Andrej Bertoncelj pa je na zaslišanju dejal, da se bodo potrudili, da zadeva čim prej zagleda luč sveta. A glede na to, da s predlogom zakona, ki ga je pripravila prejšnja vlada, niso bili zadovoljni ne poslanci ne razlaščenci, je mogoče pričakovati, da ga bo treba nekoliko spremeniti, kar zahteva čas, zato je vprašanje, ali bo sprejet še letos.

Kaj bo storil novi guverner?

Domnevno oškodovanim vlagateljem bi lahko pri tem pomagala tudi že izvedena zamenjava članov sveta Banke Slovenije, ki so sodelovali pri razlastitvah, in imenovanje novega guvernerja centralne banke po odhodu Boštjana Jazbeca. Nekateri kandidati so javno že izjavili, da nimajo zadržkov do revizije bančne sanacije. Vsi viceguvernerji, ki so bili vpleteni v sanacijo bank, niso dobili politične podpore za ponovno izvolitev, in pričakovati je, da bo tako tudi pri novem guvernerju.

Razlaščeni imetnik podrejenih obveznic Tadej Kotnik ni presenečen, da zakona o pravnem varstvu lastnikov kvalificiranih obveznosti bank ni med prioritetami bodoče vlade. Pravi, da gre večinoma za kontinuiteto članov prejšnjih vlad, zato jim ni v interesu, da bi se to vprašanje raziskalo in rešilo. Kotnik tako nima upanja, da bita zakon lahko dobili še letos. 

Mali delničarji za poravnavo

Bolj optimističen je predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) Rajko Stanković. Ta je sicer razočaran, da temu vprašanju bodoče vladajoče stranke niso namenile niti pasusa v koalicijski pogodbi, a upa, da se bo bodoča vlada lotila tega vprašanja. Pri tem računa na spremembe v vodstvu Banke Slovenije, saj tam, kot pravi, »ni več nikogar, ki bi to zaviral«. V Društvu MDS se sicer še vedno zavzemajo za rešitev s poravnavo, z izdajo državnih obveznic, kar so predlagali že pred volitvami in nameravajo to strankam poslati tudi po imenovanju vlade.

Medij: Večer Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Po svetu Datum: 29. 07. 2015 Stran: 9

Hypo banka ni nad ustavo. Avstrijsko ustavno sodišče razveljavilo zakon o reševanju koroške bančne skupine Hypo Alpe Adria

Avstrijsko sodišče je v celoti razveljavilo izredni zakon o reševanju koroške bančne skupine Hvpo Alpe Adria, ki ga je avstrijski parlament potrdil julija lani. S tem so ustavni sodniki razveljavili tudi izbris obveznosti do imetnikov podrejenih obveznic. Po mnenju ustavnega sodišča je to bila kršitev temeljne ustavne pravice do lastnine. Ustavno sodišče je ocenilo, da je država z zakonom neenakopravno obravnavala upnike koroške bančne skupine. Kljub poroštvu zvezne dežele Koroške, ki je veljalo za vse upnike, je namreč posegla v lastninsko pravico le nekaterih med njimi. V reševanje banke je namreč država z izrednim zakonom vključila tudi imetnike podrejenih obveznic, za katere je jamčila Koroška. Gre za skupno milijardo evrov obveznic, njihovi lastniki pa so k sanaciji prispevali nekaj več kot 890 milijonov evrov. Skupaj je sicer banka izdala za okoli dve milijardi evrov podrejenih instrumentov. K reševanju banke je prispeval tudi nekdanji lastnik, bavarska regionalna banka BavernLB, ki je v koroški finančni ustanovi nasedla in jo nato z vsemi težkimi bremeni ob začetku krize praktično prepustila avstrijski državi.

BavernLB je že po tem, ko je začela banko reševati država, vplačala 800 milijonov evrov, Dunaj pa je to vsoto vključil v nabor sredstev za sanacijo po načelu bail-in. Bavarci so želeli ta denar medtem iztožiti, saj so že ob začetku krize trdili, da so bili pri nakupu banke zavedeni. Ustavno sodišče je zapisalo, da je odprava poroštva za eno skupino upnikov, medtem ko jamstva za ostale še naprej veljajo, nesorazmeren in neustaven ukrep. Tako imenovano striženje nekaterih upnikov predstavlja po mnenju ustavnih sodnikov tudi poseg v temeljno pravico do varstva zasebne lastnine. Ustavni sodniki so nadalje ugotovili, da država ni zgolj razlikovala med posameznimi skupinami upnikov, ampak je delala razlike tudi med samimi imetniki podrejenih obveznic, saj je v sanacijo vključila le nekatere med njimi. Izbrisala je namreč le tiste obveznosti banke iz podrejenih obveznic, ki so imele rok zapadlosti pred 30. junijem 2019.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja,Červek Urban Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 07. 2015 Stran: 9

Hypo: Avstrijska sodba v korist varčevalcev Ustavno sodišče Razveljavljen izbris imetnikov podrejenih obveznic - Težave tudi za proračun . Dunaj - Avstrijsko ustavno sodišče je v celoti razveljavilo izredni zakon o reševanju koroške bančne skupine Hvpo Alpe Adria in s tem razveljavilo izbris imetnikov podrejenih obveznic.

Podobnega razpleta si želijo tudi slovenski »izbrisani« lastniki bančnih obveznic.

Odločitev avstrijskega ustavnega sodišča je namreč pomembna tudi za Slovenijo, ki je ob zadnji sanaciji šestih bank leta 2013 in 2014 v celoti izbrisala terjatve imetnikov podrejenih finančnih instrumentov teh bank. Skupaj gre za približno 600 milijonov evrov. Tudi bančni zakon, ki je omogočil izbris v Sloveniji, je v ustavni presoji, a je sodišče pred odločitvijo za mnenje o tem prosilo evropsko sodišče v Luksemburgu, zato odločitve ni pričakovati kmalu.

Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 06. 03. 2015 Stran: 8

Komisija poziva Cerarja k obrambi Jazbeca Na javne očitke glede sanacije slovenskih bank se je včeraj v pismu premierju Miru Cerarju odzval podpredsednik evropske komisije Valdis Dombrovskis. Ukrepi Banke Slovenije v tem procesu, zlasti glede izbrisa podrejenih obveznic, so bili potrebni za zagotovitev skladnosti z zakonodajo EU, je zapisal in pozval k obrambi neodvisnosti Banke Slovenije.

V Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS) so bili »nad očitnim zavajanjem« in vplivanjem na poslance ogorčeni. Opozorili so, da je Dombrovskis pozabil na kriminalistično preiskavo, ki v zvezi s tem poteka v Banki Slovenije.