Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 21. 07. 2009 Stran: 19
Ljubljana - Predlog sprememb zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-1D), s katerim bi se skrajni rok za preoblikovanje investicijskih družb (id) v vzajemne sklade podaljšal za tri leta do leta 2014 in ki ga je v petek v vladno proceduro poslalo ministrstvo za finance, je naletel na negativen odziv med številnimi malimi delničarji. Včeraj smo namreč v Dnevniku razkrili, da je ministrstvo za finance pod vodstvom Franca Križaniča predlog za spremembo zakona pripravilo na pobudo združenja družb za upravljanje investicijskih skladov (ZDU-GIZ), idejni oče pobude pa naj bi bil predsednik upravnega odbora združenja Stanislav Valant, sicer tudi solastnik družbe za upravljanje NFD, ki upravlja največji slovenski id NFD 1.
Kot v pismu predsedniku vlade Borutu Pahorju in njegovim ministrom ter vladnim strankam opozarja mali delničar Tadej Kotnik, predlog za spremembo zakona »dosledno sledi željam in stališčem družb za upravljanje«, argumentacija v njem pa naj bi vsebovala precej navedb in trditev, ki so po njegovem mnenju pristranske. Na ZDU-GIZ so potrebo po spremembi zakona upravičevali s težavami idov pri prodaji netržnih naložb in zmanjšanju izpostavljenosti do posameznega izdajatelja, to argumentacijo pa je kasneje uporabilo tudi ministrstvo za finance. Vendar pregled naložb preostalih štirih idov (NFD 1, KD, Zvon Ena in Krona Senior) razkriva, da se s prevelikim deležem (več kot 10 odstotkov) netržnih naložb soočata le Zvon Ena ID in NFD 1 ID. Kotnik še opozarja, da pri tem ne gre za zatečeno stanje, saj je NFD 1 ID v zadnjem letu in pol med drugim sodeloval pri dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke in Banke Celje ter kupil paket delnic Elektra Celje, Zvon Ena ID, pa delnice Elektra Gorenjska, Term Maribor in NLB.
Tudi zmanjšanje izpostavljenosti do posameznega izdajatelja pod 10 odstotkov sredstev za ide ne bi smelo predstavljati večjih težav. Več kot 10 odstotkov sredstev imajo namreč idi (z izjemo Zvona Ena) le v delnicah Krke, ki pa je najbolj likvidna delnica na naši borzi. »Celo če izhajamo s stališča, da ne glede na to, da je bila situacija načrtno povzročena, zdaj pač je, kar je, je težava rešljiva z uvedbo drugačnega določila, in sicer da lahko vzajemni skladi, nastali s preoblikovanjem iz investicijskih družb, desetodstotno omejitev netržnih sredstev presegajo še tri leta po preoblikovanju,« drugačno rešitev predlaga Kotnik.