Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja,Mihajlović Novica,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 30. 08. 2012 Stran: 5
Nekdanja uprava Telekoma Slovenije je družbo oškodovala za okoli 13 milijonov evrov, so prepričani na komisiji za preprečevanje korupcije. Zdaj je nekdanji predsednik uprave Bojan Dremelj direktor razvojnega centra, njegov nekdanji prvi nadzornik Žiga Turk, ki sicer poudarja, da v času, ko naj bi bili sporni posli narejeni, ni bil več prvi nadzornik, pa je zdaj superminister. Preverili smo, kaj delajo nekdanji šefi in nadzorniki tistih državnih družb, ki so bile oškodovane ali so sklepale izgubarske posle.
Medtem ko organi pregonaodkrivajo nepravilnosti po posameznih poslih, na katere smo mediji opozarjali že leta, smo pogledali, kaj delajo tisti, katerih odgovornost za vodenje družb je po zakonu o gospodarskih družbah jasna. Zakon pravi, da poslovodstvo, to sta praviloma uprava in nadzorni svet, za nepravilnosti pri poslovanju odgovarja tudi z osebnim premoženjem. Razen še nepravnomočne sodbe v aferi Čista lopata, v kateri so bili zaradi dogovarjanja o gradnji letališkega stolpa na zaporno in denarno kazen obtoženi nekdanji šefi SCT, Primorja in Vegrada - Ivan Zidar, Dušan Črnigoj in Hilda Tovšak -, ter nekaj začetih sodnih in kriminalističnih postopkovza to, daje velik del slovenskega gospodarstva na kolenih, ni odgovarjal noben menedžer. Kaj delajo tisti, ki so bili šefi državnih družb?
TELEKOM SLOVENIJE
Škoda v podjetju, kjer je država 74-odstotna lastnica, naj bi se po odkritjih protlkorupcljske komisije dogajala med letoma 2007 in 2009. Zadeve bo komisija predala policiji in tožilstvu. Najbolj sporno je:
1. POSLI S KOSOVSKO DRUŽBO IPKO.NET: leta 2006 je Telekom postal 75-odstotni lastnik družbe Ipko. net, februarja 2007 (predsednik NS je bil Žiga Turk) pa je podpisal pismo o nameri, s katerim naj bi Factor banka od njega in malih delničarjev štiri mesece pozneje (prvi nadzornik je bil Damijan Koletnik) odkupila 15 odstotkov omenjene družbe za okoli pet milijonov evrov. Delež bi odkupila le pod pogojem, da lpko.net dobi koncesijo za GSM na Kosovu. A težava je bila, da bi koncesijo moral dobiti Kosmocell, katerega financerka je bila sprva prav Factor banka, ki pa se je iz posla umaknila. Zastopnik Kosmocella je bil kosovski poslovnež Ekrem Luka. Dogodki, ki so sledili, so bili:
- Luka ni vplačal koncesnine v vrednosti 80 milijonov evrov za Kosmocell, Factor banka se je umaknila iz financiranja Kosmocella, koncesijo je zato dobil Ipko. net.
- Junija 2007 Factor banka od Telekoma in malih delničarjev odkupi 15-odstotni delež v Ipku in ga takoj proda Luki. - Dobri dve leti pozneje Telekom odkupi nekaj več kot 12 odstotkov deleža od Ekrema Luke, a za precej višjo ceno.
Včeraj protikorupcijska komisija oceni, daje oškodovanje Telekoma domnevno okoli deset milijonov evrov.
Dremelj krivdo zanika: »O poslu med Factor banko in Luko nismo vedeli ničesar. Sam sem gospoda videl le enkrat na kratko, ko mi gaje predstavil nekdanji direktor Mobitela Anton Majzelj.« Luka pa pravi: »Od tega je minilo že dolgo časa. Svoj delež sem pošteno plačal in ga naprej prodal, vse po predpisih. Kaj se dogaja zdaj pri vas, ne vem niti tega ne želim komentirati.«
2. POROŠTVA ZA OBVEZNOSTI NAJDI.SI: avgusta 2007 je Telekom podpisal pogodbo o nakupu 75-odstotnega deleža v družbi Interseek (pozneje Najdi.si), leta 2009 pa še o preostalem deležu te družbe. Pri prvem posluje bil prvi nadzornik Damijan Koletnik, pri drugem že zdajšnji prvi nadzornik Tomaž Berginc. Na dan prevzema 75-odstotnega deleža družbe Interseek oziroma Najdi.si so celotne obveznosti do skupine Noviforum (prodajalci Najdi.si) znašale 1,45 milijona evrov, na dan odkupa preostalega deleža pa 3,21 milijona, kar je 129-odstotna rast. Obveznosti so naraščale tudi zaradi visokega zaračunavanja najemnin in storitev. Upnik, torej Noviforum, s tem ni tvegal nič, saj je imel poroštvo Telekoma.
► Bojan Dremelj:
Telekom je vodil v letih 2006 in 2010. Zaradi spornih W>- milijonov evrov domnevnega oškodovanja Telekoma prek Kosova je odkrila protikorupcisjka komisija. poslov in nakupov družb njegovo upravo toži Telekom. Zdaj je direktor Razvojnega centra za informacijske in komunikacijske tehnologije, ki je v večinski lasti Iskratela. Direktor Iskratela, s katerim Telekom tudi poslovno sodeluje, je Zeljko Puljič, kije bil tudi član Dremljeve uprave.
► Žiga Turk je zdaj superminister oziroma minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Sam pravi, da se vsi očitki poročila komisije nanašajo na čas, ko ni bil več predsednik nadzornega sveta oziroma v primeru Najdi.si niti njegov član. Dodaja, da zasebnih stikov z lastniki ali posredniki omenjenih podjetij ni imel. Turk sicer pravi, da takrat, ko naj bi bili sporni posli sklenjeni, ni imel več nobene možnosti, da bi pri njih sodeloval.
► Damijan Koletnik je zdaj pomočnik direktorja mariborskega komunalnega podjetja Nigrad v večinski lasti občine, v času prve Janševe vlade pa je vodil tudi Dravske elektrarne. Koletnikovo obdobje na čelu elektrarn je najbolj zaznamovalo 21 milijonov evrov vredno posojilo Zvonu Ena Holdingu. Za komentar ni bil dosegljiv.
► Tomaž Berginc vodi nadzorni svet Telekoma še zdaj. Sicer je predsednik uprave družbe Eti Elektroelement, njegov prvi nadzornik pa je nekdanji šef NLB Marjan Kramar. Vpletenost v morebitne nepravilnosti ali odgovornost zanje je vedno zanikal. Včeraj ni bil dosegljiv.
INTEREUROPA
Koprski logistični družbi je zaradi okoli 170-milijonskih dolgov grozil stečaj, a bodo banke del terjatev konvertirale v lastniški delež, Intereuropa pa tudi prodaja ruski logistični center Čehov, s katerim se bo dodatno razdolžila. Prodala naj bi ga za okoli 45 milijonov, medtem ko je vanj pod vodstvom Andreja Lovšina vložila okoli 150 milijonov. Intereuropa toži nekdanjo Lovšinovo upravo za 37,6 milijona evrov, ne pa tudi nadzornikov.
► Andrej Lovšin:
Potem ko je odšel iz Intereurope, se je odločil za več poslov, vedo povedati njegovi znanci. Prek podjetja Opcija se je ukvarjal s prehrano, pisarno naj bi imel tudi v Moskvi, od koder naj bi v Slovenijo vabil tamkajšnje turiste. Ukvarjal naj bi se še s preprodajo plastičnih granulatov in uvozom kovin.
► Boštjan Rigler:
Nekdanji prvi nadzornik je zdaj vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za infrastrukturo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Od leta 2007 do 2010 je bil član uprave Darsa. V letih od 2006 do 2010 je bil Boštjan Rigler tudi župan občine Škofljica.
LUKA KOPER
Podjetje sicer posluje z dobičkom - v drugem četrtletju so ga ustvarili 3,7 milijona evrov, a denarja za nujno potrebne naložbe, kot je tudi podaljšanje prvega pomola in gradnje novega, ni. Podjetje naj bi nekdanja uprava Roberta Časarja oškodovala za okoli 39 milijonov evrov, družba je proti njej vložila tudi odškodninske tožbe. Sporni posli naj bi bili: nakup 10-odstotnega deleža slovaške družbe TTI, nakup nepremičnin podjetja BTC Terminal Sežana, naložbe v družbi Adriasole in Ecoporto, v romunski družbi Railport Arad in Trade Trans Terminal, v gradnjo terminalov, nakup štirih dvigal post-panamax in posli s podjetjem Grafist.
► Robert Časar:
Do letošnjega poletja je bil leto in pol družbenik in direktor družbe za posredništvo in trgovino FibraNet. Trenutno se menda ukvarja predvsem s svojim nasadom 600 oljk. Na naše klice ni odgovarjal.
► Boris Popovič in Olga Franca:
Prvi je koprski župan, druga je podpredsednica SLS in direktorica izvajanja zdravstvenih zavarovanj vAdriatic Slovenici. Oba sta bila v nadzornem svetu, ko je družbo vodil Časar, ki so ga tudi zamenjali z zdajšnjim predsednikom uprave Gregorjem Veselkom (podpirala naj bi ga Franca). Junija 2009 pa je, dobra dva tedna pred iztekom mandata večine članov NS, vodenje od Popoviča prevzela njegova nasprotnica Franca. Luka Koper toži tudi nadzornike zaradi spornega nakupa družbe TTI - izjema je Popovič, ki ga na seji ni bilo. Popoviča so sicer v drugih poslih že preiskovali. V nekaterih primerih je bil tudi že oproščen. Država pa je Franco (neuspešno) želela v NS Luke Koper vnovič imenovati junija, svoje predloge za nadzornike je takrat imel tudi Popovič. Viri pravijo: oba si poskušata vnovič prisvojiti podjetje.
ZAVAROVALNICA TRIGLAV
Šteje za eno bolj dobičkonosnih družb v državni lasti in je imela lani 47,5 milijona evrov čistega dobička. A grozi ji izčrpavanje zaradi naložbe in morebitne dokapitalizacije Abanke, hkrati pa jo slabijo tudi njene naložbe v zavarovalnice po Balkanu, ki jih je reševala prek večkratnih večmilijonskih dokapitalizacij. Triglav seje aktivno širil po Balkanu v času uprave Andreja Kociča, ko je bil prvi nadzornik družbe Damjan Mihevc.
► Andrej Kocič:
Po odhodu s Triglava seje nekaj časa ukvarjal z zavarovalnim posredništvom, zdaj vodi zavarovalnico Ergo, ki je v lasti pozavarovalnice Munich Re. Ergo si hitro izboljšuje tržni položaj v Sloveniji, govori pa se, da ga mika tudi prevzem Triglava.
► Damjan Mihevc:
Ima odvetniško pisarno in je tudi nadzornik Maksime Holdinga. V času propadanja Istrabenza pod Igorjem Bavčarjem je bil tudi član nadzornega sveta te družbe. Pravijo, da sta s Kocičem najbolj sodelovala pri nakupu makedonske zavarovalnice Vardar. 6.3
ABANKA
Banka je nasedla predvsem na tajkunskih projektih, njen velik križ so posojila, kijihje dala propadlim cerkvenim družbam okoli mariborske nadškofije. Do konca prejšnjega leta seje obseg najbolj tveganih posojil (z bonitetami D in E, ponavadi se med te štejejo tudi tisti z boniteto C) podvojil in znašal desetino vseh danih posojil.
► Radovan Jereb:
Dolgoletni član uprave je vodenje banke prevzel maja 2010, ko je v prometni nesreči umrl dotedanji predsednik uprave Aleš Žajdela. Skupaj s članom uprave Gregorjem Hudobivnikom sta odstopila konec maja letos, ko sta nadzornikom morala pojasniti pet največjih izgubarskih poslov. Namesto odpravnine sta oba dobila zaposlitev v banki: Jereb je postal direktor glavne Abankine podružnice v Novi Gorici, Hudobivnik pa svetovalec novega šefa Jožeta Leniča za odvisne družbe.
► Tomaž Toplak in Janez Bohorič:
Nekdanji šef Kada je nadzornemu svetu Abanke predsedoval od med letoma 2005 in 2008, nekdanji dolgoletni prvi človek kranjske Save, kije zdaj tudi na kolenih, pa je bil šef nadzornikov od leta 2008 do konca maja 2012. Toplak je zdaj lastnik družbe AGB Invest in prek te Evropskega gospodarskega inštituta, kije, kot smo poročali marca, organiziral okrogle mize o energetiki, za kotizacijo pa računal 28.800 evrov. Več časa menda preživi na Dunaju, kjer je v službi v eni izmed institucij njegova žena. Prav tako je zastopnik gospodarskega združenja podjetnikov malih in srednjih podjetij SME Union Slovenija. Bohorič je zdaj upokojenec, še vedno je častni konzul Makedonije v Sloveniji in mentor več lions klubov (Tivoli, Kranj in Bled).
NLB
Skupina je že konec prejšnjega leta imela tri milijarde slabih posojil, ta pa še rastejo. Največ nepravilnosti seje po doslej znanih informacijah dogajalo pri podeljevanju »tajkunskih« posojil po vsej regiji, ki so bila večinoma dana brez ustreznih zavarovanj.
► Marjan Kramar:
NLB je vodil med letoma 2004 in 2009, ko je banka razdelila največ zdaj spornih posojil. Danes je prvi nadzornik družbe Eti Elektr oelement iz njegovih rodnih Izlak, menda se želi bolj ukvarjati z vodenjem te družbe. Drugih funkcij, sodeč po bazi GVIN, nima niti ni solastnik kakšne družbe, čeprav je še pred meseci kot zunanji svetovalec Alpine (katerih drugih družb še, ni želel razkriti) predaval študentom ljubljanske ekonomske fakultete. Opaziti ga je mogoče v družbi ljubljanskega odvetnika Mihe Kozinca, z novinarji se ne želi pogovarjati.
► Igor Marinšek:
Od leta 2005 je bil nadzornik NLB, od leta 2007 do 2009 je nadzornikom največje banke tudi predsedoval. Zdaj je odvetnik v Mariboru, kot član SDS pa se spet omenja tudi za različne funkcije v državnem gospodarstvu. Pred kratkim je želel postati predsednik uprave Telekoma Slovenije. Bilje tudi med kandidati za nadzornike v drugi največji banki NKBM.
NKBM
Konec letošnjega marca je imela skupina 750 milijonov evrov slabih posojil, z odkrivanjem novih slabih poslov pa ta vsota še raste. Nekdanje vodstvo je zatrjevalo, da nepravilnosti ni, zdaj pa se te že potrjujejo na Hrvaškem in pri posameznih posojilih v Sloveniji, na kar smo mediji opozarjali že pred leti.
► Matjaž Kovačič:
Banko je vodil od leta 2005, njen član pa je vse od leta 1997. Zdaj svetuje več podjetjem o pridobivanju posojil, komu, ne želi povedati, po naših podatkih pa vsaj mariborski energetski skupini Keter. S 1. septembrom bi moral prevzeti prodajo Gorenja v Srbiji, a mu bodo pogodbo zaradi očitkov kriminalistov zdaj najverjetneje preklicali.
► Daniel Blejc, Franc Škufca, Danilo Toplek, Dušan Jovanovič:
Od leta 2006 je NKBM imela štiri predsednike nadzornega sveta. Blejc je zdaj mariborski občinski svetnik in lastnik svetovalne družbe Modan Informatika. Škufca, dolgoletni član nadzornega sveta banke, tega je dobro leto tudi vodil, je upokojen. Toplek, nekdanji šef Taluma, je zdaj pomočnik predsednika uprave Taluma Marka Drobnica (na teh funkcijah sta se zamenjala), poleg tega je še nadzornik Pokojninske družbe A. Družba Schop, v kateri je bil tihi družbenik, je v stečaju, iz lastništva sončne elektrarne na dvorišču Taluma Vesol pa je izstopil nekaj dni po tem, ko smo to razkrili. Jovanovič je zaposlen kot docent za gospodarsko pravo na ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru in je nadzornik družbe Štuk, skupaj z Borutom Bratino soustanovitelj Inštituta za ekonomsko in korporativno upravljanje, ki ima v lasti tudi IECG Naložbe.