Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 07. 2011 Stran: 20
Ljubljana - Nove Ljubljanske banke (NLB), ki je v Zvonu Ena Holdingu nasedla s skoraj sto milijonov evrov, še enkrat toliko pa ima pogojnih terjatev, ni prepričal niti spremenjeni načrt finančne sanacije, v katerem jim cerkveni holding ponuja konverzijo gromozanskih dolgov v kapital. Znova opozarja, da kot ločitvena upnica ne bo podala nikakršnega soglasja k reprogramu posojil in znižanju obrestne mere za polovico, kar je najpomembnejši pogoj za odpravo vzrokov insolventnosti družbe. Že to, da 44,3 odstotka ločitvenih terjatev ne bo reprogramiranih, po besedah pristojnih v NLB kaže na to, da se Zvon ne more rešiti iz bankrota.
Če »spregledamo«, da so se, s tem ko je NKBM zasegla deleže, še zvišale navadne terjatve, ki bodo morale biti poplačane, pa bo dodatno unovčenih tudi 41 odstotkov ločitvenih terjatev iz naslova zabilančnih obveznosti, za katere poplačilo pa Zvon ni predvidel virov. Vse terjatve NLB so sicer že zapadle in so neplačane.
Največja banka v državi je znova opozorila tudi na to, da bi moral Zvon v kapital T2 že pred tedni vplačati 77,3 milijona evrov sredstev, in sicer iz naslova prevzetih poroštvenih obveznosti iz pogodbe o prispevkih družbenikov, česar pa ni storil. Kot smo poročali, se je Zvon zavezal, da bo kapital T2 povečeval tako, da bo v bilančni vsoti nenehno najmanj 20 odstotkov kapitala.
»Zvon ni več lastnik T2« Medtem ko so se v Zvonu na razlastitev v družbi T2 pritožili, pa v NLB poudarjajo, da so obstoječi poslovni deleži z aprilskim sklepom upniškega odbora T2 prenehali. Če bo njegova prisilna poravnava potrjena, bo praktično vsega obvladoval Gratel Jurija Krča. »Zaradi izgube deleža v T2 bo moral dolžnik izvesti slabitev svojih sredstev, kar bo privedlo do tega, da bo poleg načrtovane izgube izkazoval še dodatno izgubo v višini 34,7 milijona evrov,« so dejali v NLB. V NLB so poudarili tudi, da svojih terjatev ne bodo pretvorili v kapital, enako pa je pričakovati tudi od drugih upnikov. Največji navadni upnik Zvona Ena je »sestrski« Zvon Dva, ki bi s konverzijo več kot 141 milijonov evrov terjatev postal njegov večinski lastnik. »Dolžnik je pri oblikovanju svojega predloga popolnoma prezrl in zanemaril določila zakona o prevzemih, ki določa, da mora delničar, ki pridobi 25 odstotkov glasovalnih pravic v družbi, katere delnice kotirajo na organiziranem trgu (kar velja za Zvon Ena), objaviti javno prevzemno ponudbo in preostalim delničarjem ponuditi odkup njihovih delnic,« so opozorili v NLB. Vseeno je malo verjetno, da bi Zvonu Dva, ki je prav tako v prisilni poravnavi, uspelo dobiti bančno garancijo za prevzem, še ppsebno ker bi moral za delnico ponuditi vsaj 4,17 evra. Po toliko se bodo vpisovale nove delnice. Na borzi so sicer vredne vsega štiri cente.