Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 12. 2010 Stran: 25
Ljubljana - Potem ko je država v Adrio Airways z dokapitalizacijami vložila milijone evrov, je zdaj iz pisma vodstva Adrie delničarjem razbrati, da si bolj kot povezanosti z državo zdaj želi drugih partnerstev, med drugim z letalskimi družbami držav nekdanje Jugoslavije. »Ker menimo, da ima družba sposobnosti za ambiciozno rast, rešitvi z večjo vlogo države nismo naklonjeni,« je vodstvo Adrie z izvršnim direktorjem Tadejem Tufkom in predsednikom upravnega odbora Maksom Tajnikarjem na čelu konec novembra sporočilo delničarjem družbe. Predsednik vlade Borut Pahor medtem pravi, da bi želel nacionalnega letalskega prevoznika obdržati, a hkrati dodaja, da je vprašanje, ali bo družba preživela sama ali potrebuje tujega vlagatelja.
Adria z novimi vozlišči na Balkanu in helikopterskimi prevozi
»Najbolj smo naklonjeni strategiji, ki obsega tako povezovanje z letalskimi družbami na območju nekdanje Jugoslavije in tudi iz bližnje okolice kot povezovanje z večjimi letalskimi družbami,« še piše v pismu delničarjem. Adria, ki naj bi se med drugim začela ukvarjati še s helikopterskimi prevozi, bo poleg brniškega letališča že ta mesec v Prištini dobila novo vozlišče - mimo Ljubljane bodo leteli na tri evropske destinacije -, že v prihodnjem letu pa enako načrtujejo še za Skopje in Beograd.
Adria želi okrepiti svoj položaj na območju med Atenami, Dunajem, Milanom in Jadranskim morjem, v ta namen pa bi si v družbi želeli še pripojitve in povezave z letalskimi družbami na tem prostoru. Ob tem se zavedajo, da potrebujejo za te načrte finančna sredstva, ki pa jih sami nimajo in jih ne morejo pridobiti, zato nujno potrebujejo investitorja. Ta mora biti strateški, ne le finančni, tak, ki bi zagotovil finančna sredstva za utrditev na ciljnih trgih, hkrati pa te trge povezal z bolj oddaljenimi, pravijo v Adrii. Spomnimo, da se je med možnimi vlagatelji že omenjala katarska letalska družba, nazadnje pa nemška Lufthansa. Prvi mož največjega lastnika Adrie Airways, družbe PDP, Matej Golob Matzele pravi, da pogovori o tujem vlagatelju potekajo, javnost pa bodo seznanili šele s konkretnimi rešitvami.
Upad prihodkov kljub večjemu številu potnikov
Toda Adrio bremeni težak finančni položaj. Družba je v devetih mesecih letošnjega leta sicer ustvarila 121,5 milijona evrov prihodkov, kar pa je za pet odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Ti so se zmanjšali kljub večjemu številu prepeljanih potnikov, razlog pa je v kar 40-odstotnem znižanju prodaje poslovnega razreda. Ob sedmih milijonih evrov izgube iz poslovanja je »skupni izid negativen v višini 2,9 milijona evrov«, pojasnjujejo v Adrii. In če v Adrii »večji vlogi države niso naklonjeni«, kljub temu pričakujejo, da bo vlada povrnila 2,8 milijona evrov neto škode, ki naj bi jo družba utrpela zaradi vulkanskega pepela.
Enak znesek pa naj bi Adria privarčevala pri stroških dela. V devetih mesecih letošnjega leta je Adria stroške dela znižala za 18 odstotkov, k čemur je večji delež zagotovo prispevalo soglasje zaposlenih za 10odstotno znižanje izhodiščnih plač. Koliko je k znižanju stroškov dela prispeval popravek individualnih pogodb, s katerim so v družbi preprečili »koncentracijo osebnih prejemkov pri posameznikih in doseganje ekstremno visokih skupnih osebnih prejemkov posameznika«, kar trdi uprava, ni jasno. Medtem ko zaposleni z letošnjim oktobrom na podaljšanje desetodstotnega znižanja plač niso več pristali, znižanje še vedno velja za prejemke na podlagi individualnih pogodb, spremembe pa se obetajo tudi pilotom in kabinskemu osebju. Pripravljajo se namreč nova pogajalska izhodišča.
Konec leta 2009 več kot 110 milijonov evrov obveznosti
Adria je imela konec lanskega leta 84 milijonov evrov kratkoročnih in dolgoročnih obveznosti do bank in drugih investitorjev ter 29 milijonov evrov obveznosti do dobaviteljev. Med njimi so še vedno večmilijonske obveznosti do bank zaradi nakupa letala airbus 320, ki pa ga je Adria septembra prizemljila. Kakšna je trenutna slika, ni jasno, je pa po mnenju največjega malega lastnika Adrie Petra Marna skrb vzbujajoče, da NLB družbi ne odobri kratkoročnega posojila. V Društvu malih delničarjev so med drugim opozorili, da naj bi letos po ocenah poznavalcev celoletna izguba presegla izgubo iz leta 2009, ko je ta znašala 14 milijonov evrov. Mali delničarji menijo, da so družbi šteti dnevi in pozivajo k menjavi uprave.