Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Karel Lipnik Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 15. jun.. 2018 Stran: 9
Cenitev Agrokorjeva v višini 878,6 milijona evrov je nižja kot borzna, kije 183 milijonov evrov
Ljubljana - Na skupščini Mercatorja ta teden so slovenskega trgovca predstavili kot najvrednejše podjetje propadlega koncerna Agrokor. Mercator naj bi bil vreden kar 878,6 milijona evrov. Vir je Agrokorjev dokument z naslovom Zaključna ocena vrednosti poslovanja iz sredine prejšnjega tedna. Borzna vrednost Mercatorja trenutno znaša 183 milijonov evrov.
Takoj povejmo, da je borzna vrednost dejansko višja od ocenjene vrednosti, ki jo je podal Agrokor. Razlika pa je posledica metodologije. Delnice Mercatorja so se po skupščini, na kateri je bila razkrita ocena Agrokorja, podražile za več kot desetino na 30 evrov. Kljub temu pa je borzna vrednost slovenskega trgovca »le« 183 milijonov evrov. Je torej Agrokor odkril »skrivnostno formulo« za morebitno prodajo slovenskega trgovca ali pa so vrednosti v Agrokorjevih bilancah močno napihnjene?
Varljiva vrednost podjetja
Ne eno ne drugo. Omenjenih 878,6 milijona evrov namreč ne pomeni izračuna za delničarje Mercatorja, ampak je to vrednost družbe, po angleško Enterprise Value. Ta ocena kaže, koliko bi lahko za družbo skupaj iztržili delničarji in posojilodajalci.
In kaj to pomeni za ceno delnice Mercatorja? Se pravi, koliko se lahko nadejata Agrokor in Sberbank, ki sta največja lastnika?
Izredna uprava Agrokorja je za vsa podjetja koncerna dala narediti oceno vrednosti. Za vsako podjetje je bilo uporabljenih več metod vrednotenja, od modela diskontiranega denarnega toka do primerjave s konkurenčnimi podjetji in metod, ki temeljijo na multiplikatorjih finančnih kazalnikov, je razvidno iz pojasnil Agrokorja. Vsem metodam so nato dodali ponder in na tako dobili povprečno oceno vrednosti podjetja. Opozarjamo še enkrat, celega podjetja.
Omenjene metode vrednotenja so pokazale, da naj bi bil Mercator vreden med 623 milijonov evrov in 1,3 milijarde evrov. Ponderirana skupna ocena pa znaša že omenjenih 878,6 milijona evrov. Za primerjavo, isti dokument vrednost Konzuma postavlja na zgolj 209,3 milijona evrov, drugo najvrednejše podjetje koncerna Agrokor pa je Jamnica, ki je ovrednotena na 494,9 milijona evrov.
Vlagatelji bolj optimistični od Agrokorja
A če hočemo ugotoviti vrednost, ki se jo pripisuje delničarjem Mercatorja, je treba od ocenjene vrednosti podjetja odšteti dolgove. Mercator je imel konec marca 829,9 milijona evrov posojil, med premoženjem pa 46,23 milijona evrov kratkoročnih finančnih sredstev. Ko bi družba poplačala posojilodajalce, bi tako lastnikom po cenitvi Agrokorja ostalo še 95 milijonov evrov ali 15,6 evra za delnico. Precej manj, kot znaša trenutna tržna cena.
Ocena se nekoliko izboljša, če k likvidnostnim sredstvom dodamo vse premoženje, razpoložljivo za prodajo. V tem primeru neto dolg znaša 694 milijonov evrov. Ocenjena vrednost premoženja lastnikov pa je 184 milijonov evrov, kar je 30 evrov za delnico. Trenutna borzna cena tako kaže, da so delničarji kar optimistični glede prihodnosti Mercatorja.
Malih delničarjev le še za vzorec
Mercator ima še 1622 delničarjev, kažejo podatki centralne Klirinško-depotne družbe (KDD). Koncern Agrokor ima 69,6 odstotka, Sberbank pa je z zasegom delnic prišla do 18,5 odstotka trgovca. Tudi velik del preostanka je v rokah institucionalnih lastnikov, mali delničarji pa imajo blizu odstotka delnic trgovca. Se je pa vrednost njihove naložbe letos povzpela, in sicer za skoraj 50 odstotkov.
Mercator je sicer v prvih treh mesecih letos ustvaril dva milijona evrov čistega dobička, kar je skoraj dvakrat več kot v istem obdobju lani. Prihodki od prodaje pa so zaradi odprodaje nekaterih dejavnosti in zmanjšanja veleprodaje zdrsnili za skoraj devet odstotkov in dosegli 516 milijonov evrov. Polletni rezultati trgovca bodo razkriti konec avgusta.
TODORIČ MILIJONE »SPRAVIL« V DUBAJU
Dolgoletni predsednik uprave Agrokorja Ivica Todorič naj bi po poročanju hrvaških medijev lani pet milijonov evrov nakazal na račun Agrokorjeve družbe v Švici, denar pa nato prenakazal v Dubaj. Proti Todoriču se je tako odprla nova smer preiskave o črpanju denarja iz koncerna. Denar v Dubaju pa lahko pojasni, kako Todorič lahko živi v elitni soseski v Londonu, plačuje drage odvetnike in se izogiba izročitvi Hrvaški, medtem ko so njegovi računi in premoženje blokirani. Expres pa še dodaja, da imajo preiskovalci Todoričev račun v Švici pod drobnogledom, ker sumijo, da je med letoma 2007 in 2014 prek njega črpal denar iz Agrokorja in ga uporabljal za zasebne namene. Todorič je vse navedbe na svojem blogu zanikal.