Medij: Dnevnik Avtorji: Vesna Vuković in Primož Cirman Teme: Perutnina Ptuj Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 14. 09. 2015
Objavljamo podrobnosti iz opcijskih pogodb, s katerimi je uprava Perutnine Ptuj odprla SIJ pot do večinskega obvladovanja družbe. Te zdaj preiskuje tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP).
Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) preiskuje posle z opcijskimi pogodbami med vodilnimi iz Perutnine Ptuj in njenim prihodnjim večinskim lastnikom – Slovensko industrijo Jekla (SIJ), ki je v lasti ruske skupine Koks. To informacijo nam je v zadnjih dneh potrdilo več virov. »Vse informacije o posameznih primerih, ki jih obravnavamo, so skladno z zakonom o trgu finančnih inštrumentov zaupne. Na vprašanja v zvezi s konkretno družbo vam zato ne moremo odgovoriti,« so nam pojasnili na agenciji, ki jo vodi Miloš Čas.
Omenjene pogodbe so ključ do obvladovanja Perutnine Ptuj. Z njimi so se namreč štirje člani uprave Perutnine (Roman Glaser, Nada Krajnc, Milan Čuš in Tone Čeh) s SIJ dogovorili o prodajni opciji za njihov, skupaj več kot 56-odstotni delež v menedžerskem Holdingu PMP, lastniku dobrih deset odstotkov delnic Perutnine. To posledično pomeni, da bo SIJ že pred objavo prevzemne ponudbe, ki bo sledila 40-milijonski dokapitalizaciji Perutnine, obvladoval več kot polovico delnic z glasovalno pravico. Po tem, ko bodo Rusi z vplačilom novih delnic uradno postali 45-odstotni lastniki Perutnine, bodo z obvladovanjem Holdinga PMP v ptujski družbi dejansko že presegli prag 50 odstotkov. SIJ v skladu z zakonom o prevzemih o opcijskih pogodbah ni obvestil ATVP, zaradi česar bi ta lahko izrekla globo v višini od 50.000 do 150.000 evrov. Kot so nam potrdili na agenciji, se potencialni prevzemnik in družba, v kateri prevzemnik večinske lastniške deleže obvladuje z delniškimi opcijami, torej v tem primeru SIJ in Holding PMP, štejeta za povezani osebi.
Uradno: bogata nagrada za štiri menedžerje
V nadaljevanju razkrivamo nekatere podrobnosti iz pogodb, ki smo jih dobili na vpogled v uredništvu Dnevnika. Te so lahko sporne zaradi več razlogov. Naprej zato, ker gre za vezan posel, povezan z dokapitalizacijo Perutnine. Pogodbe med SIJ in vodilnimi menedžerji Perutnine imajo namreč pomemben odložni pogoj. Veljajo le, če bodo v SIJ do 15. novembra v kapital Perutnine vplačali 40 milijonov evrov. Ruse je za vplačnika novih delnic izbrala prav Glaserjeva uprava. To je storila, čeprav so se za vstop v Perutnino zanimali drugi ponudniki, med drugim tudi ukrajinski prehrambeni velikan MHP. Domnevati je mogoče, da bi bila v primeru odprte dokapitalizacije, torej iskanja novega lastnika po načelu, kdo ponudi več, končna cena nove delnice Perutnine višja.
Zakaj je torej Glaserjeva ekipa v Perutnini vztrajala pri Rusih? Odgovor na to vprašanje bi se lahko skrival prav v opcijskih pogodbah za deleže v PMP Holdingu. Te razkrivajo, da se vodilni četverici menedžerjev Perutnine obeta bogata nagrada. SIJ bo namreč za vsako delnico tega holdinga Glaserju, Krajnčevi, Čušu in Čehu odštel sto evrov. Samo Glaser bo s prodajo delnic Holdinga PMP iztržil 1,2 milijona evrov, Krajnčeva in Čeh po milijon evrov, Čuš pa 800.000 evrov. Gre za več kot dobro ceno in zajetno finančno injekcijo menedžerjem. Za primerjavo: podjetje Globus Investicije, ki je avgusta na dražbi od NLB odkupilo 22,4 odstotka PMP Holdinga, je za posamezno delnico plačalo le 15 evrov, torej skoraj sedemkrat manj.
Aleš Rojs – vezni člen med SIJ in Glaserjem
Pri tem velja opozoriti, da so Rusi tako visoko ceno za PMP Holding plačali, čeprav je glavnina njegovega premoženja, torej delnice Perutnine Ptuj, še vsaj do konca januarja pod zastavo bank upnic. Iz opcijskih pogodb je razvidno, da so bili v SIJ s tem podatkom seznanjeni.
Ena od stičnih točk med Glaserjevo upravo in SIJ je tudi odvetnik Aleš Rojs. Ta je delal za obe strani. Eden od odložnih pogojev iz opcijskih pogodb tako predvideva, da morajo Glaser, Krajnčeva, Čuš in Čeh notarsko overjene naloge za prenos delnic deponirati pri odvetniški pisarni Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji. Na zadnji skupščini delničarjev Perutnine Ptuj, ko so potrdili dokapitalizacijo, je Rojs nastopal kot svetovalec uprave. Med drugim je delničarjem predstavil tudi pravno mnenje o naravi in učinkih pisma o nameri za dokapitalizacijo, ki so ga na Ptuj poslali iz ukrajinskega MHP. Hkrati je Rojs, sicer osebni prijatelj Romana Glaserja, že več let tesno poslovno povezan s SIJ. Med letoma 2007 in 2009 je bil član nadzornega sveta družbe, ki so jo takrat že obvladovali Rusi. Ne gre prezreti tudi, da je SIJ vrsto let vodil Tibor Šimonka, ki je bil lani na zahtevo bank imenovan za prokurista Perutnine.
Zakaj je zeleno luč SIJ prižgala stečajnica Merkurja?
Ključno vlogo pri potrditvi zaprte dokapitalizacije Perutnine Ptuj je imela Simona Goriup, stečajna upraviteljica Merkurja. Ta ima še iz časov Bineta Kordeža v lasti 24,2 odstotka delnic Perutnine, tolikšen delež pa je Goriupovi omogočal, da zaprto dokapitalizacijo prepreči. Na vprašanje, zakaj na skupščini ni podprla nasprotnega predloga za odprto dokapitalizacijo Perutnine, ki bi omogočal morebitno višjo ceno delnice in s tem večji izkupiček za stečajno maso Merkurja, je Goriupova odgovorila, da o takšnem nasprotnem predlogu delničarji niso glasovali, saj ni bil uvrščen na dnevni red. »Pred odločitvijo sem pridobila cenitev, iz katere izhaja, da je ponudba (po osem evrov za delnico, op. a.) še enkrat višja od ocenjene vrednosti,« je dejala Goriupova, ki pred glasovanjem ni pridobila soglasja upniškega odbora ali sodišča; trdila je, da »ga ni potrebovala«.