Medij: Žurnal
Avtorji: Zalaznik Janez
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 05. 09. 2009
Stran: 5
NLB. Prijateljska naveza Stojana Petriča in Aljoše Tomaža iz Abanke bi se skoraj ponovila v naši največji banki. Sporno. Preprodajala sta deleže od Koreje do Abanke. » JANEZ ZALAZNIK, MATEJ KOŠIR Naključja. Šef Kolektorja Stojan Petrič si je, trdijo naši viri, v nadzornem svetu NLB zelo prizadeval, da bi vodenje banke prevzel Aljoša Tomaž, ki ga mnogi še vedno omenjajo kot kandidata za to mesto. Tako Tomaž kot Petrič naj bi uživala podporo Foruma 21. NLB je lastnica desetine Kolektorja, naši viri pa so prepričani, da bi, če bi banko prevzel Tomaž, NLB ta delež gotovo odprodala po ugodni ceni. Razmere so bile pred leti podobne, le v drugi banki. Tomaž je vodil Abanko; v njenem nadzornem svetu je bil najprej Franc Florjančič, mož Petričeve hčerke Darje, nato pa Petrič sam. Takrat sta Tomaž in Petrič izpeljala več zanimivih poslov. Parkirišče za dva meseca Abanka je konec julija 2004 od Petriča in šestih drugih družbenikov kupila približno četrtino deleža v družbi FI, nato pa jim ga po dobrih dveh mesecih prodala nazaj. Še zanimivejše je bilo sodelovanje pri premetavanju deleža prek Koreje. Leta 2000 je Kolektor kupil korejski Sinyung, ta pa je "moral" od menedžerjev Kolektorja dve leti pozneje kupiti njihovo podjetje Kiop. Tako so menedžerji prišli do denarja iz podjetja, ki so ga vodili. In za pet dni ... Podjetje je nato v dveh delih prišlo nazaj v Slovenijo. Prvo polovico je po enem letu kupil FMR, eden od največjih lastnikov Kolektorja, pri drugi polovici pa je bil posrednik Tomaž. Abanka je delež kupila za vsega pet dni - v ponedeljek, v soboto pa že ni bil več v njeni lasti. Zakaj bi korejsko podjetje kupilo Kiop in zakaj bi ga za pet dni prodali Abanki, ni jasno. Iz bilanc pa je razvidno, da je Kiop v letu 2003 ustvaril dva milijona evrov dobička. To je trikrat več kot leto prej; doseglo je fantastičen, 50-odstotni donos na IKolektorjevo korejsko podjetje od sedmin menedžerjev Kolektorja oktobra 2002 kupi podjetje Kiop. 2 V podjetju se naberejo štirje milijoni dobička, v letu 2003 dva milijona, kar je več kot 50-odstotni donos na kapital. 3 Podjetje v dveh kosih (eden potuje prek Abanke) kupi FMR. Ta je posredno v večinski lasti menedžerjev in delavcev Kolektorja. 4 FMR podjetje preimenuje in leta 2004 likvidira. To pomeni da podjetje zaprejo, prevzamejo obveznosti in razdelijo dobiček. Spor idrijskih paradnih konj V odgovoru na naša vprašanja so v Kolektorju zapisali: "Zahtevamo, da se objavi tudi prodaja državnega deleža FMR, ki je bil pod pokroviteljstvom prejšnje vlade netransparentno prodan družbi, ki je v zasebni lasti, in to pod ceno." Skoraj 40 odstotkov družbe FMR, ki je ena od ključnih pri obvladovanju Kolektorja, je konec leta 2007 od državnega Kada in Vipe Holdinga kupila Hidria, in sicer ne na dražbi, ampak po pogajanjih. Petrič je Hidriin nakup označil kot poskus sovražnega prevzema. Prvi mož Hidrie Edvard Svetlik je delež menda kupil zaradi sinergij. Kakšnih, še ni jasno. 24dejstva| kapital. Ko je podjetje znova prišlo v last FMR, so ga likvidirali. To pomeni, da so ga zaprli, prevzeli njegove obveznosti in dobiček. Do takrat se je iz prejšnjih let nabralo vsaj štiri milijone evrov. 17 vprašanj, en odgovor V Kolektorju trdijo, da je ves postopek konsolidacije lastništva transparenten in je bil že večkrat pojasnjen. To je bil njihov odgovor na naših 17 podrobnih vprašanj. V Abanki na drugi strani pravijo, da v skladu z dobro bančno prakso posameznih poslov ne morejo komentirati, da pa vse naložbe skrbno pretehtajo. Ko je Abanko prevzel Aleš Žajdela, so po naših informacijah opravili revizijo poslov s podjetji, povezanimi s Kolektorjem. Neposrednih oškodovanj banke niso odkrili, bilo pa je precej "čudnih dejstev", trdi naš vir iz banke. Tudi sicer banke praviloma sploh ne kupujejo deležev v podjetjih, če pa že, za uravnavanje likvidnosti kupujejo delnice, ki kotirajo na borzi in jih lahko kadarkoli prodajo. Imaš, prodati pa ne smeš Menedžerji in delavci Kolektor obvladujejo prek treh podjetij: FMR Holdinga, Fonda in družbe FI finančni inženiring. Petrič v nobenem podjetju nima več kot nekaj odstotkov lastništva. Kot direktor Kolektorja ter nadzornik FMR, FI in družbe Fond pa Kolektor očitno povsem obvladuje. Prodaje delnic v vseh družbah so omejene. Ponekod je potrebno soglasje nadzornega sveta, drugje pa za večje deleže kar soglasje vseh družbenikov. "Menedžment je imel, ima in bo vedno imel upravljalsko moč ob tem, da je osnovni cilj koncerna ustvarjati dodano vrednost in podpirati razvoj okolja, v katerem deluje," pa na ta očitek odgovarjajo v Kolektorju. Ce bi bil Aljoša Tomaž (levo) prišel na čelo NLB, bi se lastninjenje Kolektorja, ki ga vodi Stojan Petrič (desno), verjetno končalo. Skrivnostni Fond • Neznano. Vir lastniškega obvladovanja Kolektorja je skrivnostna družba Fond. Čeprav je delniška družba, njene delniške knjige KDD ne vodi. Letnega poročila za leto 2008 na Ajpesu še niso objavili. • Število delničarjev. Natančnega podatka o številu delničarjev ni mogoče dobiti, jih je pa najverjetneje okrog sto. Konec leta 2007 so bili 204, podatki iz sodnega registra na spletu pa kažejo, da jih je letošnjega februarja 91 svoje deleže prodalo. • Zadnji podatek. Na skupščinah delničarjev je vedno malo delničarjev (več o poteku skupščin v drugem okvirju). Petrič seje je zadnjič udeležil avgusta 2007. Imel je dobrih osem odstotkov delnic z glasovalnimi pravicami. One man bana" • Skupščina Fonda. V prostorih odvetnice Nata- j^i^i^i^L še Luša po pooblastilu uprave odvetnica začne s skupščino. Ugotovi, da sta prisotna dva delničarja, J^^^^^M Nataša Luša s 717 delnicami in Franc Kacin (nad- _______________ zornik Fonda) z 62 delnicami, kar je skupaj šest odstotkov delnic. Natašo Luša predlaga za predsednico skupščine in ta je soglasno izvoljena. Opisana skupščina se je odvila 18. februarja. • Skupščina FMR Holdinga. Bila je pred dobrim ted- I^i^i^i^i^i^i^i^i^F nom. Udeležilo se je je šest od 695 delničarjev, od tega le dve fizični osebi. "Ansambel z enim samim članom 1^^^^^^^^^^ Še en luknjast zakon, ki ne določa globe • Zakon je jasen. Družba Fond družbe, ki tega niso storile, v je delniška družba in najpo- to prisilili. Zakon namreč ni zneje do začetka letošnjega predvidel nobene globe, ki leta bi moral njihovo delni- bi jo lahko izrekli. ško knjigo voditi KDD, kar . Ukrepajo naj de |ničarji. V pomeni da bi postala javna. ATVp pravij0] da bi | anko To je določil zakon o gospo- odgovornost uprave terjadarskih družbah. H delničarji. Da bi delavci • Globe pa ni. V Agenciji za Kolektorja to zahtevali od trg vrednostnih papirjev Petričeve hčerke Darje Petrič (ATVP) pa so nam pojasnili, Kocjančič, ki je direktorica da nimajo pristojnosti, da bi Fonda, je malo verjetno.