Medij: Siol Avtorji: STA Foto: Bor Slana Video: Jože Bonča Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 10. 2013
Društvo MDS poziva DZ, naj predlog novele zakona o bančništvu, ki bo posegel v pravice imetnikov hibridnih in podrejenih obveznic, sprejme po rednem in ne nujnem postopku.
Na ta način se bo po njihovem mnenju lahko razgrnilo vse njegove posledice. Če bo DZ zakon potrdil, se bodo obrnili na državni svet, ob neuspehu na ustavno in nato na evropsko sodišče. Za ogled posnetka kliknite tukaj ali na sliko.
Ugotavljajo, da so vse možnosti dialoga izčrpali
Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) si od aprila z ministrstvom za finance in Banko Slovenije prizadeva za razreševanje problematike imetnikov hibridnih in podrejenih obveznic slovenskih poslovnih bank, zlasti treh največjih, a ugotavlja, da so vse možnosti dialoga izčrpali.
"Imetniki teh obveznic so pripravljeni sprejeti določen odpis, ki pa po njihovem prepričanju ne more biti enak v primeru stečaja," je na novinarski konferenci poudaril predsednik društva Rajko Stanković. Takšne prakse, kot jo povzema predlog novele, ni uporabila nobena država, prejemnica tuje pomoči, saj so bila v Grčiji, Španiji in na Cipru uporabljena bistveno manj stroga pravila, so opozorili v MDS.
Obrniti se nameravajo na državni svet
V EU od avgusta namreč veljajo smernice, da bodo pri reševanju bank po novem sodelovali tudi zasebni upniki (bail-in), pri čemer minimalna pravila o državni pomoči zapovedujejo, da je mogoče sodelovanje pri reševanju banke zahtevati od delničarjev in imetnikov podrejenega dolga.
Predlog novele zakona, ki povzema te smernice, je v parlamentarni proceduri. V sredo ga bo pod drobnogled vzel odbor za finance in monetarno politiko, DZ pa naj bi o njem razpravljal in odločal prihodnji torek. Če ga bo potrdil, je Stanković napovedal, da se bodo obrnili na državni svet, da bi nanj sprejel veto.
Bo odškodninsko odgovorna tudi Banka Slovenije?
Če to ne bo uspelo, se bodo z zahtevo po oceni ustavnosti obrnili na sodišče. Če tudi tu ne bodo uspeli, se bodo obrnili še na evropsko sodišče za človekove pravice, je naštel Stanković. "Pri tem bomo skušali stvar peljati po sistemu vzorčnih tožb; v primeru NLB, kjer zastopamo 902 osebi, bi presoja ene tožbe veljala za vse fizične osebe," je ponazoril. Ob sprejetju predlagane novele bo odškodninsko odgovorna tudi Banka Slovenije, so ocenili v MDS.
"Zakon, ki je nesorazmeren v svojih učinkih in je retroaktiven, v Sloveniji ne more obveljati," je bil še prepričan Stanković. Kot je dejal, je evropska direktiva v fazi sprejemanja in naj bi bila sprejeta konec leta, zato ne razumejo, zakaj bi morala Slovenija zakon potrditi že sedaj. Države naj bi jo v svojo zakonodajo namreč vgradile do leta 2015, v veljavo pa naj bi stopile do leta 2018, so navedli.
Svarijo pred množično paniko in dvigi depozitov
Tri največje banke imajo po ocenah MDS za 275 milijonov evrov hibridnih in podrejenih obveznic - po ocenah ministrstva celo od 300 do 500 milijonov, je povedal Stanković - v njih pa so za razliko od Cipra neposredno ali posredno preko institucionalnih vlagateljev naloženi življenjski prihranki delovnih ljudi, so opozorili v MDS. Predstavili so primere posameznikov, med njimi vrhunskega športnika Primoža Kozmusa.
Stanković je opozoril na širše posledice sprejetja zakona. V primeru sprejetja zakona v predlagani obliki in popolnemu razvrednotenju vlagateljev v MDS namreč ocenjujejo, da "bo prišlo do množične panike in dviga depozitov, kot to že dlje časa izvajajo institucionalni vlagatelji".
Ob tem je povzel besede predsednika uprave neke zavarovalnice: "Če mi porežete ta denar, bom ob bonitetno oceno. S tem bom ob štirikratnik tega denarja pri poslu v tujini. Če tega ne želim, bom morali zmanjšati izpostavljenost do slovenskih bank s 60 na 25 odstotkov, torej bom prisiljen dvigniti depozite iz slovenskih bank, ki pa dosegajo 17-kratnik tistega, kar mi boste vzeli."