Medij: Gorenjski glas Avtorji: Bogataj Boštjan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: OstaloDatum: 12. 07. 2013 Stran: 9
Novi nadzorniki Aerodroma Ljubljana naj bi bili, tako kot tudi mali delničarji, proti gradnji novega potniškega terminala.
Zg. Brnik - Nadzorni svet Aerodroma Ljubljana (AL) se je v torek sestal na konstitutivni seji in za predsednika izbral Milana Peroviča, za namestnika pa predstavnika zaposlenih Draga Čotarja. O investiciji v nov potniški terminal še niso razpravljali, vendar naj bi v kratkem. Spomnimo, investicija je vredna 56 milijonov evrov, od tega so v AL pridobili 14,5 milijona evropske pomoči, zato se z izpeljavo projekta mudi.
»Brez investicije se odpovedujemo razvoju, ne le družbe in letališča, temveč tudi širše,« nadzornikom odgovarja predsednik uprave Zmago Skobir in razloži, da so za gradnjo podani številni razlogi, ti pa opredeljeni v temeljnih dokumentih poslovanja družbe in razvoja letališča (strategija do leta 2017 in do 2040). Porast prometa se v evropskem prostoru po letih stagnacije že uresničuje, v AL pa morajo biti pripravljeni to rast izkoristiti. Konkurenčna letališča so s posodobitvijo infrastrukture za to poskrbele že pred leti.
Hkrati Skobir meni, da investicija ne bo ogrozila likvidnosti ALvletih financiranja in bo dolgoročno zagotavljala primerne donose delničarjem. Nov potniški terminal bo omogočil nadaljnji in dolgoročni razvoj družbe ter prometa na letališču, kar za potnike pomeni tudi boljšo ponudbo letov in komercialnih storitev. Že zdaj , še posebej pa v najbolj obremenjenih delih dneva, se na AL soočajo z nezadostnimi zmogljivostmi obstoječega terminala, ki je iz leta 1973.
Letalski prevozniki so v prvih petih mesecih letos prepeljali 440 tisoč potnikov ali za šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Bolje kaže tudi pri drugih kazalnikih poslovanja. »Investicija je nujna zaradi predvidenega naraščanja letalskega prometa v prihodnjih letih, ki ne bo le po naših napovedih prometa, temveč tudi glede na dolgoročne analize Eurocontrola, letališč, letalskih prevoznikov in proizvajalcev letal za evropsko regijo,« pojasni Skobir.
Nadaljnje obratovanje ob nespremenjenih prostorskih in organizacijskih pogojih bi vodilo v stagnacijo razvoja letalskega prometa v Sloveniji oziroma odliv dela potnikov na tuja, predvsem okoliška letališča, kjer se, kot že omenjeno, infrastruktura intenzivno gradi in posodablja. Pri več kot 31 tisoč kvadratnih metrov novih površin potniškega terminala ne gre za nadstandard, ampak odpravo ozkih grl in tehnološke zastarelosti, večja bo varnost potnikov.
V AL trdijo tudi, da bo imela investicija širše učinke: od hitrejše gospodarske rasti na državni ravni, večje zaposlenosti, do mobilnosti prebivalstva in drugo. Pomembno vlogo za vse našteto in rentabilno poslovanje AL bodo (novi) prevozniki oziroma razširitev sodelovanja z obstoječimi. Plod slednjega je nekaj novosti v letošnjem poletnem voznem redu: Turkish Airlines je začel z dnevnimi leti v Carigrad, Finnair je povečal pogostost letenja v Helsinke, Adria Airways je znova vzpostavila povezavo s Parizom.
Obstoječi nizkocenovni povezavi easyjeta in Wizz-Aira v London in Bruselj beležita dobro zasedenost, dodali naj bi še kakšno. Največji potencial kažejo destinacije v severno Nemčijo, Skandinavijo, Iberski polotok in Italijo. Na vprašanje, ali drži, da se dogovarjajo tudi s kitajskimi družbami, Skobir odgovarja: »Zadnjih nekaj let tekoče vodimo pogovore z več letalskimi družbami, med njimi je ena tudi kitajska. Več o posameznih pogovorih enostransko ne moremo razkriti.«
Spomnimo še, da je v pripravi tudi podrobni državni prostorski načrt za območje letališča, ki med drugim na letališče vodi tudi železnico in podobno. Je smiseln, če novega terminala ne bo? Zmago Skobir odgovarja, da je, saj gre za umestitev dolgoročnega razvoja AL v prostor: »Tudi če terminala danes ne bi gradili, koncept razvoja letališča ostaja enak. Tako je bilo opredeljeno že v glavnem načrtu razvoja iz leta 2010.«