Medij: Kmečki glas
Avtorji: Hrastar Kristijan
Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Naš pogovor
Datum: 22. 05. 2013
Stran: 3
Pogovor z Jankom Stojkovicem, predsednikom nadzornega sveta Mlekodela Dukat postaja večinski lastnik Ljubljanskih mlekarn V ponedeljek, 20. maja 2013, se je iztekla prevzemna ponudba družbe Dukat, mlječna industrija dioničko društvo Zagreb, ki posluje v okviru francoske skupine Lactalis, za družbo Ljubljanske mlekarne, d. d. Družba Mlekodel, ki povezuje večino zadrug, ki so na podlagi Zakona o zadrugah pridobile delež v družbi Ljubljanske mlekarne, d. d., se je kot imetnica 23,65 odstotka delnic družbe Ljubljanske mlekarne tudi odločala o sprejemu prevzemne ponudbe. V pogovoru za Kmečki glas nam je Janko Stojkovič, predsednik nadzornega sveta Mlekodela, dejal, da so se po temeljitem premisleku družbeniki družbe Mlekodel odločili, da sprejmejo objavljeno prevzemno ponudbo hrvaške družbe Dukat, saj kot manjšinski delničarji ne bodo imeli vpliva na poslovno politiko in upravljanje družbe. • Po lastniškem delniškem preoblikovanju Ljubljanskih mlekarn leta 1998 ste zadruge namesto pripadajočega 45-odstotnega lastniškega deleža dobile le 26odstotni delež Ljubljanskih mlekarn. Skupaj z zadrugami, Zadružno zvezo Slovenije in Deželno banko Slovenije ste si od takrat naprej vseskozi prizadevali, da bi pridobili večinski delež in mlekarno ohranili v slovenski lasti. Zadruge nikoli nismo bile večinski lastniki Ljubljanskih mlekarn. Po lastniškem preoblikovanju Ljubljanskih mlekarn smo zadruge leta 1998 ustanovile družbo Mlekodel, ki je povezovala deleže zadrug v mlekarni. Vse posamezne zadruge skupaj in Mlekodel smo bile lastnice prek 38 odstotkov delnic družbe pred objavo prevzemne ponudbe Dukata. Kljub omenjenemu deležu v mlekarni nam zadnja lastniška struktura ni omogočala zastopanosti v nadzornem svetu in s tem aktivnejšega vključevanja v upravljanje mlekarne. Mlekodel si je zato skupaj z zadrugami, Zadružno zvezo Slovenije in Deželno banko Slovenije vseskozi prizadeval, da bi pridobil večinski delež in mlekarno ohranil v slovenski lasti, med drugim tudi tako, da je. z zadrugami, Zadružno zvezo Slovenije in Deželno banko Slovenije sklenil konzorcijski sporazum in jeseni 2012 objavil prevzemno ponudbo. Lani septembra ste Mlekodel, Deželna banka Slovenije (DBS), Zadružna zveza Slovenije ter 33 zadrug dali ponudbo za prevzem Ljubljanskih mlekarn, ko ste za vsako delnico ponudili 6,50 evra. Ali bi bili uspešnejši, če bi za delnico ponudili več? Uspeli smo zbrati 20 milijonov, od tega je Deželna banka Slovenije prispevala 10 milijonov, Zadružna zveza Slovenije tri in zadruge skupaj še sedem milijonov. Obžalujem, da nekatere zadruge, ki bi lahko sodelovale z višjimi denarnimi vložki, tega niso bile pripravljene storiti. Rezultat tega je bila cena, ki smo jo lahko ponudili v prevzemni ponudbi. Finančne družbe, ki so ves čas enotno nastopale kot lastnice večinskega paketa delnic Ljubljanskih mlekarn, so želele za delnico višjo ceno, kot smo jo mi lahko ponudili. Menim, da če bi tedaj vse zadruge, tudi tiste, ki so danes medijsko najbolj glasne in kritične, sodelovale v prevzemni ponudbi, bi lahko za delnico Ljubljanskih mlekarn ponudili precej višjo ceno in mlekarna bi lahko ostala v slovenski lasti. Po dani prevzemni nameri 20. marca 2013 je hrvaška družba Dukat, ki posluje v okviru francoske skupine Lactalis, 19. aprila 2013 v medijih objavila prevzemno ponudbo za odkup delnic družbe Ljubljanske mlekarne. Za delnico je ponudila 8,75 EUR. Delničarji Ljubljanskih mlekarn ste imeli do 20. maja čas, da se odločite, ali sprejmete Dukatovo ponudbo. Ko je bila objavljena prevzemna ponudba Dukata, odločitev, kaj storiti, ni bila lahka. Mnenja med zadrugami so bila zelo različna. Odločitev je temeljila na novih dejstvih, ker je večinski delež že bil v lasti mlekarne Dukat mlječna industrija dioničko društvo Zagreb. Družba Dukat je namreč 15 . marca v delniški knjigi postala lastnica 50,28 odstotka delnic Ljubljanskih mlekarn, ki jih je pridobila od družb NFD Holding, d. d., Factor Banke, d. d., KD Skladov, KD banke in Save, d. d., ki so prodajale večinski paket delnic Ljubljanskih mlekarn. Sledile so številne razprave, kjer smo iskali rešitve. Morali smo se odločiti, ali je ohranitev naložbe v družbi Ljubljanske mlekarne boljša možnost kot investiranje sredstev družbe, v primeru prodaje delnic Ljubljanskih mlekarn. Družbeniki družbe Mlekodel smo se odločili, da sprejmemo objavljeno prevzemno ponudbo hrvaške družbe Dukat. • Zakaj ste se odločili prodati svoj delež v Ljubljanskih mlekarnah? Po tehtnem razmisleku in Številnih razpravah smo se odločili za slednjo možnost. S predstavniki družbe Lactalis smo se srečali večkrat. Jasno so nam dali vedeti, da želijo postati 100-odstotni lastniki Ljubljanskih mlekarn in da bo upravljanje mlekarne centralizirano na nivoju celotnega sistema. Njihova poslovna politika je enaka za vse mlekarne, ki so v njihovi lasti. Povedali so, da ne želijo imeti predstavnikov zadrug v nadzornem svetu in drugih organih upravljanja, kljub dejstvu, da bi mi obdržali delnice. Ugotovili smo, da zadruge na poslovno politiko mlekarne ne bomo imele vpliva, tudi če ohranimo manjšinsko lastništvo. Tudi na področju odkupa mleka niso želeli sprejeti nobenih dolgoročnih zavez. Obljubili so, da bodo mleko odkupovali in poskušali povečati izkoriščenost proizvodnih kapacitet Ljubljanskih mlekarn. O višini odkupnih cen in pogojih odkupa pa niso želeli spregovoriti. • Najbrž ste zadrugam predstavili vse možnosti oziroma vse možne scenarije, ki se lahko zgodijo ob prodaji ali pa tudi ob nadaljnjem lastništvu Ljubljanskih mlekarn? Odločitev so zadruge sprejele po temeljitem razmisleku in vseh preigranih možnostih glede posledic, če ohranijo delež v celoti, če delež prodajo ali ohranijo kontrolni paket. Odločitev je bila izredno težka. Pri odločitvi, ali ohraniti manjšinski (kvalificiran) delež, je seveda najpomembnejši ekonomsko-finančni vidik. Delničarji na skupščini praviloma odločajo samo o uporabi bilančnega dobička, kakršen je izkazan (pri čemer lahko na dobiček vplivajo tudi razmerja med člani skupine - transfeme cehe). Tudi pravica do obveščenosti in druge upravljavske pravice manjšinskih delničarjev niso neomejene. Treba je vedeti, da je Lactalis največje multinacionalno mlekarsko podjetje v svetu in da v primerjavi z zadrugami lahko izvaja strategijo samostojnega agresivnega vstopa na trg, če je to njegov strateški cilj. Kot je znano, naj bi se za nakup zanimal že večkrat, saj ima že močno prepletene poslovne tokove v regiji, kjer je večinski lastnik italijanskega Parmalata in hrvaškega Dukata. • Mlekodel bo s prodajo dobil okoli 9,5 milijona evrov. Kaj boste zadruge storile s kupnino? O kupnini, ki jo bo prejel Mlekodel, bomo odločali družbeniki na skupščini družbe. Poleg Mlekodela so lastnice delnic Ljubljanskih mlekarn tudi posamezne zadruge, ki pa so se samostojno odločale o prodaji in poznejši porabi kupnine. • Kako boste sodelovali z novimi lastniki v prihodnje, po prodaji svojega deleža v mlekarnah? Dobro se zavedamo pomena prireje mleka za slovenskega kmeta. Pričakujemo, da bomo z novimi lastniki kot dobavitelji mleka našli najboljši dogovor, ki bo slovenskim kmetom in zadrugam zagotavljal dolgoročen in stabilen odkup mleka po za kmeta sprejemljivih cenah. Še naprej si bomo prizadevali potrošniku zagotavljati trajno in kakovostno ponudbo mleka in mlečnih izdelkov, pridelanih v domačem okolju, kar je pomemben element zagotavljanja prehranske samooskrbe. Kristijan Hrastar ) Kdo je Dukat, d. d. Lactalis Grupa je prek svoje družbe Dukat, d. d., iz Zagrete marca postala imetnica 50,28-odstotnega deleža v Ljubljanskih mlekarnah, d. d. Z enajstimi predelovalnimi obrati na Hrvaškem je Dukat vodilno regionalno mlečnopredelovalno podjetje. Na tržišču Slovenije, Črne Gore, Kosova, Grčije, Bolgarije in Albanije so prisotni z uvozom in distribucijo mlečnih izdelkov blagovnih znamk Dukat, Sirela, President, Galbani, Ideal Sipka, LaDorna in KM. Dukat odkupuje mleko od 30 tisoč kmetov, ki letno oddajo 362 milijonov litrov mleka. V prvih treh mesecih 2013 so po podatkih, ki so bili objavljeni na zagrebški borzi po finančnem ' poročilu družbe Dukat, ustvarili neto izgubo v višini 14,2 milijona kun oziroma skoraj dva milijona evrov. Že sama matična tovarna Dukat je ustvarila kar 11,9 milijona kun (1,57 milijona evrov) neto izgube. Kot pravijo pri Dukatu, je negativno poslovanje posledica negativnih gospodarskih trendov iz predhodnega obdobja in krize v primarni dejavnosti prireje mleka. Najbolj so v Dukatu nezadovoljni s slabimi razmerami na hrvaškem trgu, z likvidnostnimi težavami na Hrvaškem in predvsem s padcem kupne moči.