Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Polanič Matjaž,Bratanič Jan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 19. 03. 2013 Stran: 8
Zavarovalnica Triglav
V prihodnjih tednih bo verjetno znano, zakaj je NLB svoj paket delnic Zavarovalnice Triglav prodala hrvaški Croatii Osiguranje. Je ta morda le trojanski konj za poljsko PZU oziroma rovinjsko Adris Grupo in kako je posel povezan s prodajo Mercatorja?
Odločitev predsednika uprave NLB Janka Medje, ki je v petek prek borze prodal za 11,5 milijona evrov delnic Zavarovalnice Triglav in s tem državi zaprl vrata do obvladovanja njene največje zavarovalnice, še vedno odmeva.
Čeprav je javno znano, da je država uvrstila Triglav na seznam naložb, namenjenih privatizaciji, se je Medja odločil za samostojno prodajo, s tem pa se je očitno zavestno odrekel tudi morebitni prevzemni premiji. Prav zaradi strateškega pomena Zavarovalnice Triglav za državo bi morala namreč uprava NLB po ocenah stroke Triglav prodajati skupaj z državo in pred tem počakati na sprejetje klasifikacije državnih naložb, ki bi uzakonila, kakšen delež Triglava bo prodajala država. Toda Medja je očitno ocenil, da je bolje, če delež v Triglavu razdrobi na šest paketov in te v vsega 31 sekundah prek nelikvidne Ljubljanske borze proda različnim vlagateljem, med drugim tudi hrvaški zavarovalnici Croatia Osiguranje oziroma enemu od njenih skladov (koliko delnic je Croatia Osiguranje kupila, bo razvidno v prihodnjih dneh). Čeprav je NLB lastnica Triglava že več let, se je Medji pri prodaji očitno mudilo, saj ni objavil javnega razpisa za prodajo. Prav tako k skupni prodaji ni povabil nobenega od preostalih lastnikov. Tako ne preseneča, da je NLB za delnico Triglava iztržila vsega 16,5 evra (sprva je za delnico zahtevala 19 evrov), kar predstavlja zgolj petkratnik lanskoletnega čistega dobička Skupine Triglav.
S tem poslom je Medja državi iz rok iztrgal še njen zadnji posredni lastniški vpliv na Zavarovalnico Triglav. Potem ko je vladi Janeza Janše na februarski skupščini uspelo zamenjati vse člane nadzornega sveta, je namreč Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pod vodstvom Damjana Žuglja državi vzela glasovalne pravice za njen celotni 64- odstotni delež. Toda Žugelj v postopek nadzora iz neznanih razlogov ni vključil NLB, ki bi s svojim deležem Triglava na skupščini lahko blokirala morebitne spremembe statuta ali predčasen odpoklic članov nadzornega sveta.
Komu je koristila prodaja
Izstop NLB iz lastništva Triglava utegne koristiti zlasti članom nadzornega sveta, ki jih je Janševa vlada na februarski skupščini imenovala v nadzorni svet zavarovalnice, ter upravi Triglava z Matjažem Rakovcem na čelu. Društvo malih delničarjev MDS se namreč intenzivno pripravlja na sklic izredne skupščine, na kateri bi odločali o predčasnem odpoklicu članov nadzornega sveta, ki so blizu strankama SDS in NSi. Če bi malim delničarjem uspelo razrešiti člane nadzornega sveta, ni mogoče izključiti, da bi temu sledila tudi menjava uprave, s katero so mali delničarji vedno bolj nezadovoljni. Toda predčasno menjavo nadzornega sveta bo sedaj lahko blokiral novi lastnik Triglava. Bodoči lastnik Croatie Osiguranje, ki jo hrvaška vlada prodaja, pa utegne imeti tudi največ koristi od prodaje Triglavovih delnic. Strateški investitor, ki bi uspel prevzeti največjo hrvaško zavarovalnico, bi imel namreč prednost tudi pri privatizaciji Triglava, saj bi s svojim deležem lahko blokiral prodajo strateškemu investitorju, ki bi želel nadzorovati absolutno večino v Zavarovalnici Triglav.
Rakovec zanika kakršno koli vlogo
Vstop Croatie Osiguranje v lastništvo Triglava je včeraj že povzročil tudi več špekulacij in ugibanj o ozadju tega manevra. Čeprav so nekateri posamezniki nakup Triglavovih delnic pripisovali obrambi hrvaške zavarovalnice pred sovražnim prevzemom (Rakovec je pred dnevi javno napovedal, da se Ido potegoval za nakup Croatie Osiguranje), poznavalci razmer o teh razlagah dvomijo. Naši viri ob tem opozarjajo tudi na prijateljske vezi med Rakovcem in članom uprave Croatie Osiguranje Ivanom Fabijančičem, ki je bil pred prihodom v hrvaško zavarovalnico v Skupini Deloitte zadolžen za svetovanje podjetjem v srednji Evropi. Kakšne odnose ima s posamezniki iz Croatie Osiguranje, Rakovec ni želel pojasniti. »Prizadevamo si za dobre poslovne odnose z različnimi poslovnimi partnerji, tako potencialnimi investitorji kakor tudi s konkurenčnimi zavarovalnicami, s katerimi se srečujemo v okviru raznovrstnih strokovnih dogodkov, posvetov in konferenc,« je bil kratek.
Možnosti, da bi se Croatia Osiguranje na lastno pest pripravljala na prevzem Triglava, so po ocenah poznavalcev zelo majhne, saj bi se morala uprava hrvaške zavarovalnice o tako obsežnem projektu dogovoriti tudi z bodočimi lastniki. Toda hrvaška politika se še vedno ni poenotila o tem, kolikšen delež Croatie Osiguranje bi bil sploh naprodaj. Sprva je hrvaška vlada nameravala prodati 30-odstotni delež Croatie Osiguranje, vendar se bo zaradi spremenjenih razmer najverjetneje odločila za prodajo od 45 do 55 odstotkov zavarovalnice.
Za nakup Croatie Osiguranje se najresneje zanimata rovinjska Adris Grupa in poljska zavarovalniška skupina PZU. Kot smo razkrili v Dnevniku, naj bi si Rakovec v zadnjem času prek predsednice upravnega odbora Cvetke Selšek prizadeval, da bi Triglav prevzela prav PZU. Ta je že večkrat izrazila zanimanje tudi za prevzem Triglava, v njej pa Rakovec vidi tudi rešilno bilko za svoj nadaljnji obstoj na položaju predsednika uprave. Poljakom naj bi pri načrtovanem prevzemu Triglava svetovala ameriška investicijska banka Goldman Sachs, ki naj bi se državi ponujala tudi kot svetovalec pri privatizaciji Triglava.
Sta prodaji Mercatorja in Triglava povezani?
Ne glede na različne scenarije, ki se omenjajo, pa naši viri ne zanemarjajo niti vloge Rakovca. Ta je včeraj zanikal kakršno koli vlogo pri petkovem poslu z delnicami Triglav. A po navedbah virov se že dlje časa dogovarja za sestanek z Ivico Todoričem, lastnikom hrvaške skupine Agrokor. Podrobnosti za zdaj niso znane, ena od skupnih točk pa bi utegnila biti prav Adris Grupa. Ta se namreč na eni strani poteguje za nakup Croatie Osiguranje, na drugi strani pa je tudi ena od kandidatk za dokapitalizacijo posebne družbe, na katero bi Todorič prenesel trgovski del svojega imperija in nato prek te družbe poskušal prevzeti Mercator. Poleg Todoriča in Adris Grupe pa imata prodaja Mercatorja in Zavarovalnice Triglav še številne druge stične točke. V lastništvu Zavarovalnice Triglav se namreč v zadnjem času krepijo domala isti hrvaški pokojninski skladi, ki so v zadnjih mesecih uspeli pokupiti kar okoli deset odstotkov lastništva Mercatorja.
Skupne točke: Medja, Šušteršič in Čendak
Ob tem ne gre spregledati niti podatka, da je posel s Triglavovimi delnicami za Croatio Osiguranje izpeljala Alta Invest, katere (so)lastnik Dean Čendak je med drugim eden od svetovalcev Agrokorja. Skupina Alta je prek svojih skladov tudi ena večjih nedržavnih lastnic Triglava, na zadnji skupščini pa je zastopala tudi švedsko East Capital, ki bo na prihajajoči skupščini Triglava nadzorovala kar okoli četrtino glasovalnih pravic, skupaj z Alto, hrvaškimi pokojninskimi skladi in Croatio Osiguranje pa krepko več kot polovico glasov.
Skupna točka obeh poslov je tudi Janko Medja, ki se je pred prevzemom vodenja NLB potegoval tudi za mesto v upravi Mercatorja in Triglava. Spomnimo namreč, da je prav banka Unicredit ena ključnih svetovalk in financerk Agrokorja, Medja pa naj bi bil v upravi slovenske Unicredit tudi zadolžen za operativni del priprav na prevzem Mercatorja. Pri imenovanju Medje v nadzorni svet Triglava in kasneje na mesto predsednika uprave naj bi imel pomembno (ne)formalno vlogo tudi sedaj že nekdanji minister za finance Janez Šušteršič, ki je sicer še v začetku lanskega leta dvomil o finančni sposobnosti Agrokorja za nakup Mercatorja in celo poudaril, da »cena v teh časih ne more biti glavni kriterij«, zdaj pa naj bi obrnil ploščo in celo potihoma soglašal z Agrokorjevim prevzemom. Po neuradnih informacijah naj bi Medji soglasje za prodajo deleža v Triglavu še pred odstopom z ministrske funkcije dal prav Šušteršič, kije lani med potencialnimi kandidati za privatizacijo poleg Telekoma Slovenije in Petrola izpostavil prav Zavarovalnico Triglav.
Odpiranje hrvaškega trga priložnost ali težava?
Vstop v EU bo za hrvaške zavarovalnice prinesel liberalizacijo trga, ki bi lahko pomenila padec premij, zlasti na področju avtomobilskih zavarovanj. Croatia Osiguranje (CO) obvladuje skoraj 40 odstotkov hrvaškega trga avtomobilskih zavarovanj, kjer zbere hkrati kar 39,4 odstotka skupne premije. V CO so sicer prepričani, »da liberalizacija cen ne pomeni nujno tudi njihovega znižanja«, pri čemer kažejo na primer Avstrije, kjer so se cene po liberalizaciji trga celo zvišale Nižje cene so predvsem želja potrošnikov, vendar je treba biti previden pri cenitvah avtomobilskih zavarovanj, opozarjajo. Dvorezni meč pocenitev so na lastni koži spoznale denimo grške zavarovalnice, med katerimi so številne končale v stečaiu.
V regiji še priložnost za rast
Na hrvaškem trgu je povprečna zavarovalna premija na prebivalca kar štirikrat nižja kot v Sloveniji, kjer znaša dobrih tisoč evrov. V EU je povprečna premija denimo krepko nad 2000 evri, kar pomeni, da je potencial za rast na Hrvaškem izjemen, kot tudi na trgih preostalih držav nekdanje Jugoslavije, kjer je povprečna premija na prebivalca nižja od stotih evrov. Ne smemo pa pozabiti niti vstopa Hrvaške v EU, ki bi lahko pomenil dodaten gospodarski zagon za našo južno sosedo in posledično tudi dvig življenjske ravni prebivalcev. Zavarovalnicami si zaradi tega obetajo rast zanimanja za vrsto različnih zavarovanj, od podjetniških vse do nepremičninskih, s tem pa tudi višje prihodke.