Elektro Maribor

Medij: Delo Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 07. 2015 Stran: 9

Predsednik uprave Elektra Primorske pravi, da je prostor za največ štiri trgovce z elektriko.

»Na tem malem trgu in ob nizkih maržah je prostor za tri do štiri trgovce, ne za deset, kot jih je zdaj,« meni Uroš Blažica, predsednik uprave Elektra Primorska in do nedavnega dve leti predsednik GIZ elektrodistributerjev.

Kot je bilo videti navzven, se je pet elektrodistribucij (Elektro Primorska, Ljubljana, Gorenjska, Celje in Maribor) ukvarjalo predvsem z nasprotovanjem sedanji ureditvi, ko ima koncesijo za upravljanje distribucijskega omrežja SODO, distribucije pa ne.

Imamo pet delniških družb, ki so vse v večinski državni lasti, nimajo pa neposrednih koncesij za upravljanje distribucijskih omrežij, to ima pred leti mogoče prehitro ustanovljena družba SODO (Sistemski operater distribucijskega omrežja). Ta organizacija ni učinkovita, imamo podjetje na papirju, ki ima koncesijo, nima pa infrastrukture in nima ljudi za njeno vzdrževanje. V določenih delih gre tudi za podvajanje del. SODO gradi šesto distribucijo, imamo pet zaokroženih omrežij, znotraj vsakega pa koščke omrežja SODO. Da je to neučinkovito, je ugotovilo tudi računsko sodišče, ki je vladi naložilo popravljalne ukrepe, zgodilo pa se ni nič. Dogovorili smo se le, da ustanovimo mešano delovno skupino, ta pa je pripravila sedem predlogov za prihodnjo organizacijo. Zdaj bi se bilo treba odločiti.

SODO je ostal tudi v novem energetskem zakonu.

Če vidimo cilj, je to majhna težava. Dober primer je odpis dolgov socialno najšibkejšim, predpis lahko nastane zelo hitro.

Katera različica bi bila najboljša?

Država naj distribucijam podeli neposredne koncesije, ta podjetja delujejo lokalno, morajo biti blizu odjemalcem, tudi drugače vpeta v lokalno okolje. Tako denarni tok ne bi imel ovinka prek SODO. To sicer ne pomeni ukinjanja SODO, eno družbo na ravni države potrebujemo, ki bo odgovorna za enotne standarde, prenos dobrih praks, sodelovanje na razpisih in podobno. Lahko se dogovorimo tudi za prevzem dela upravljanja omrežij.

Uradna ovira za to, da že 2007 niste dobili koncesij, so bili mali delničarji, ki jih imate med lastniki vse elektrodistribucije.

Pridobitev koncesije bi bila brez malih delničarjev pravno malce preprostejša, niso pa bistvena ovira. Če bi male delničarje izplačali, bi lažje odločali o povezovanju vseh distribucij v eno družbo, mali delničarji temu gotovo niso naklonjeni. V njih sicer ne vidim težave, zastopajo interese kapitala, ta pa ima interes kot uprave, da so družbe učinkovite in produktivne. Verjetno res ni namen, da se z infrastrukturo ustvarja dobiček, če že, bi ga morali vlagati nazaj v infrastrukturo.

Ideje za združitev elektrodistribucij so spet žive.

Te ideje so že stare, delno pa so tudi že uresničene. Prva ideja je bila prodati hčerinske trgovske družbe, z iztržkom izplačati male delničarje in na koncu združiti vse elektrodistribucije v eno. Menim, da bi bilo to slabo, poleg tega pa je na hitro neizvedljivo. Ne verjamem niti, da bi se stroški upravljanja distribucijskih omrežij kaj znižali.

Celoten članek si lahko preberete TUKAJ.

Medij: Večer Avtorji: G. R. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 07. 2015 Stran: 6

Delničarji družbe Elektro Maribor so na včerajšnji skupščini sprejeli predlog, da se večina bilančnega dobička v višini 4,5 milijona evrov razdeli delničarjem družbe. Ti bodo prejeli nekaj več kot štiri milijone evrov oziroma 0,12 evra bruto na delnico. Preostanek bilančnega dobička v višini 517.232 evrov se bo prerazporedil v druge rezerve iz dobička. Delničar Ampelus Holding Limited in društvo Mali delničarji Slovenije, ki nadzorujeta dobrih enajst odstotkov delnic, sta pri tej točki napovedala izpodbojno tožbo. Skupščina se je seznanila z revidiranim in konsolidiranim letnim poročilom družbe za leto 2014 in z mnenjem revizorja, podelila je razrešnico predsedniku uprave Borisu Soviču in nadzornemu svetu. Družba Elektro Maribor, ki ima 843 zaposlenih, je leto 2014 zaključila z dobičkom 9,24 milijona evrov.

Medij: Večer Avtorji: Klapš Srečko Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 13. 12. 2014 Stran: 6

Tomaž Oresic, Ciril Pucko in Mateja Čuk Anžlovar bodo prihodnja štiri leta nadzirali poslovanje Elektra Maribor. SDH odpoklical Dušana Mohorka

Na včerajšnji 19. seji skupščine Elektra Maribor je 82,3 odstotka zastopanega kapitala sprejelo spremembe in dopolnitve statuta družbe, ki jih narekuje novela energetskega zakona, po kateri soglasje za prodajo nepremičnega premoženja po novem dajejo člani nadzornega sveta in ne več vlada. Skupščina je na predlog Slovenskega državnega holdinga (SDH) odpoklicala člana nadzornega sveta, predstavnika delničarja Dušana Mohorka, in za obdobje štirih let, prav tako na predlog SDH, imenovala tri nove nadzornike predstavnike kapitala: Tomaža Orešiča, Cirila Pucka in Matejo Čuk Anžlovar. Spomnimo, da sta bila v sklicu skupščine sprva za nova nadzornika predvidena Andro Glamnik in Stanko Kranjc, SDH pa je odpoklic Mohorka utemeljeval z morebitnim nasprotjem interesov, ker je v sodnem sporu z Elektrom Maribor. Skupščina se je seznanila še z imenovanjem dveh predstavnikov delavcev v nadzornem svetu Darkom Nemcem in Dušanom Kovačičem.

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 11. 2014 Stran: 7

ENERGETIKA

V Elesu bodo od elektrodistribucijskih podjetij odkupili 110-kilovoltno omrežje. Ta ga želijo prodati po »tržni« ceni, kar bo zelo verjetno povišalo tudi omrežnino. V tem primeru bodo porabniki elektrike za isto omrežje plačali dvakrat.

Malim delničarjem Elektra Maribor, med katerimi sta največja Pivovarna Union in Ampelus Holding Igorja Laha, in drugih elektrodistribucijskih podjetij se morda že prihodnje leto obeta državno darilo.

Po naših informacijah namreč na ministrstvu za infrastrukturo pripravljajo uredbo, ki bo državnim elektrodistribucijskim podjetjem in proizvajalcem električne energije omogočila lastniški prenos 110-kilovoltnega omrežja na Eles. Ta načrtuje za odkup odšteti okoli 60 milijonov evrov. A cena bo zelo verjetno še višja. V elektrodistribucijskih podjetjih naj bi namreč vztrajali, da Eles omrežja ne odkupi po knjigovodski, ampak po tržni vrednosti, ki bi jo določili z novimi cenitvami. To bi največjo korist prineslo delničarjem petih elektrodistribucijskih podjetij, ki so v večinski lasti države, dvajsetodstotne lastniške deleže pa obvladujejo zasebni lastniki. Daleč največji del 110-kilovoltnega omrežja ima v lasti Elektro Maribor, ki ga vodi Boris Sovič.

Medij: Delo Avtorji: Jakše Luka Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 09. 12. 2013 Stran: 9

Mali delničarji Potem ko seje izkazalo, da hočejo nekateri mali delničarji Premogovnika Velenje od družbe matere, Holdinga slovenske elektrarne, izsiliti odkup njihovega deleža, smo pogledali, kakšno je stanje v distribucijskih podjetjih, v katerih imajo mali delničarji približno petinski delež, preostalega pa država.

Zgodbe sicer niso povsem primerljive, saj je bil nakup delnic Premogovnika Velenje aktualen leta 2007, medtem ko so se vrata v distribucijska podjetja odprla že po osamosvojitvi z vložitvijo certifikatov. Poleg tega ne moremo zaradi razkritij NPU v primeru Premogovnika Velenje vseh malih delničarjev obtožiti kaznivih ali špekulativnih dejanj. Kljub temu pa si je treba zastaviti vprašanje, s kakšnim razlogom so mali delničarji kupovali deleže v distribucijskih podjetjih, čeprav niso mogli računati na Velike dobičke, in kot se je sčasoma izkazalo, teh razen zadnjih dveh let tudi ni bilo. Prizadevanja večine malih delničarjev so usmerjena k temu, da bi jih država izplačala, kakor vedno pa se zatakne pri ceni.

Veliki obeti

Prvi mali delničarji so v distribucijska podjetja vstopili v obdobju prve privatizacije oziroma z notranjim odkupom delnic, ko so zaposleni in včasih tam zaposleni upokojenci vanje lahko vložili certifikate. Ker pa je nastala privatizacijska luknja, so v drugem krogu razširili možnost in v lastniško strukturo so vstopili pidi, ki so kasneje odkupovali delnice od posameznikov in z njimi trgovali. Danes je v teh podjetjih 20,5 odstotka malih delničarjev, če odštejemo državne ali paradržavne sklade (Kapitalska družba, pokojninski skladi ...), pa od 17 do 18 odstotkov. Od tega je dva do tri odstotke posameznih malih delničarjev, preostali so institucionalni vlagatelji, razni skladi, na primer Triglav Naložbe in Adriatic Slovenka, in podjetja (Pivovarna Laško, Radenska, DZS, NFD, Sava ...). Pri tem je zanimivo, da se posamezne družbe pojavljajo v več distribucijah in da nekatere posameznike izsledimo prek različnih pravnih oseb.

Od 17.06. do 21.06.2013 poteka zbiranje pooblastil za 17. redno skupščino družbe Elektro Maribor, d.d., ki bo potekala 28.06.2013 ob 13.00 uri, na sedežu družbe, Vetrinjska ulica 2, Maribor (sejna soba - II. nadstropje). 

Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo datoteka v novem oknu, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naš naslov (Društvo MDS, Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana).

Za vse informacije smo vam dosegljivi na zgoraj navedenih kontaktih. Za več informacij o družbi Elektro Maribor pa kliknite tukaj.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 06. 2013 Stran: 7

Skupščine

Delničarji letos očitno ne bodo ponovno pristali na nižje dividende kot leto prej. Samo 50 največjih analiziranih podjetij bo moralo letos izplačati med 240 in 300 milijoni evrov dividend, medtem ko so vse slovenske delniške družbe lani izplačale za zgolj 437 milijonov evrov dividend.

Upravam največjih slovenskih družb bo, kot kaže, letos uspelo zadržati dosti manjši delež ustvarjenih dobičkov kot v preteklih letih. Če so se lastniki delniških družb še lani »zadovoljili« z vsega 437 milijoni evrov dividend, so se letos njihovi apetiti precej povečali, kar se odraža tudi v povečanem številu zahtev za izplačilo višjih dividend.

Mali delničarji so v preteklosti že večkrat zahtevali višje dividende, vendar jih je v nemalo primerih preglasovala država, ki pa je letos očitno spremenila svoj pogled na dividendno politiko. Tako je Slovenska odškodninska družba (Sod) letos že predlagala oziroma dosegla izplačilo višjih dividend v Petrolu, Termah Olimia, Salusu in Aerodromu Ljubljana, prvič pa je moral na zahtevo države vmesne dividende izplačati tudi Telekom Slovenije. Višje dividende od prvotno predlaganih bodo morali letos izplačati v Cinkarni Celje, Tovarni olja Gea in Prvi Group, zahtevo za izplačilo višjih dividend pa je pričakovati tudi na skupščinah Krke, Zavarovalnice Triglav, Telekoma Slovenije, Žita, Letrike in nekaterih preostalih večjih podjetij.

Medij: Večer Avtorji: Kodre Tina Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 04. 2013 Stran: 6

Še ena žalostna zgodba iz tekstilne industrije: novogoriški kriminalisti ovadili direktorja ajdovske Tekstine Simeona Špruka in še osem oseb. Sumijo jih pranja denarja, davčne utaje, ponarejanja listin in zlorabe položaja

Kriminalisti so zaključili preiskavo sumov gospodarskih kaznivih dejanj oziroma nepravilnosti poslovanja v Tekstini ter na pristojno državno tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper devet oseb, in sicer zaradi utemeljenih sumov kaznivih dejanj ponareditve ali uničenja poslovnih listin, zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, pranja denarja in davčne zatajitve, pojasnjuje tiskovni predstavnik novogoriške policijske uprave Dean Božnik. Ajdovsko tekstilno podjetje naj bi bila deveterica oškodovala za štiri milijone evrov, za 238.959 evrov naj bi bila oškodovala Durs.

Mali delničarji, ki so domnevno sumljive Šprukove posle prijavili policistom, so dolgo opozarjali, da podjetje vse od njegovega prihoda leta 2005 ustvarja izgubo. Kazenske ovadbe zoper Špruka in nadzorni svet so napovedali, ko je Špruk za Tekstinino hčerinsko invalidsko podjetje Tekstika aprila 2011 predlagal likvidacijo. Komisija za nadzor invalidskih podjetij je večkrat obiskala Tekstiko in kršitve odstopila v reševanje davčni upravi ter inšpektoratu za delo. Slednji je zoper podjetje ukrepal zaradi neizplačevanja nadomestila plače, zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, ki ga je Tekstiki nakazoval Zpiz. Ministrstvo za delo je Tekstiki odvzelo status invalidskega podjetja in takoj po tem, septembra 2011, je Špruk zanjo prijavil stečaj.

Posli z delnicami Elektra Maribor

Medij: Demokracija Avtorji: Kocjan Vida Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 15. 11. 2012 Stran: 26

Bodo še eno uspešno slovensko podjetje spravili pod vodo? To je vprašanje, ki se že nekaj časa postavlja ob pogledu na vse, kar se dogaja v družbi Mlinotest iz Ajdovščine in okrog njenih lastnikov.

Skoraj tretjinski delež podjetja Mlinotest iz Ajdovščine je družba Vipa Holding »parkirala« pri neznanem ljubljanskem podjetju GO! svetovalno podjetje, d. o. o.

V podjetju Mlinotest iz Ajdovščine se že nekaj časa soočajo z večjimi poslovnimi oziroma lastniškimi težavami. V zadnjem letu so podjetje že dvakrat dokapitalizirali, v obeh dokapitalizacijah pa je kot glavni igralec sodeloval večinski lastnik Mlinotesta, to je družba Vipa Holding, ki je od preteklega tedna v likvidaciji. Družba Vipa Holding, ki se je ukvarjala s holdinškim in portfeljskim upravljanjem, investicijskim svetovanjem in trženjem investicijskih kuponov vzajemnih skladov, ie bila že dolgo v velikih težavah, julija letos pa je potihoma in čez noč prodala skoraj 30 odstotkov delnic Mlinotesta majhnemu in neznanemu podjetju GO! svetovalna, d. o. o., iz Ljubljane, ki pa kupnine še vedno ni plačalo. Po doslej znanih podatkih naj bi to v dogovoru z lastniki, to je družbo Vipa Holding, naredilo po obrokih. Več kot očitno je, da je družba Vipa Holding pred tem, ko so njeni lastniki sprejeli sklep o likvidaciji družbe, umaknila del svojega premoženja v »varne« roke. S tem so seveda izigrali upnike. Zelo pomembno je tudi to, v čigavih rokah bo na koncu pristalo pomembno ajdovsko podjetje Mlinotest.

Kaj se torej dogaja z Mlinotestom?