Elektro Gorenjska

Danes je zasedal Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor na 53. nujni seji in potrdil sporni amandma koalicije k 4. členu Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic, zaradi vpliva visokih cen energentov, ker ta posega v lastninsko pravico malih in manjšinskih delničarjev, ki so 20,5 % lastniki v vseh 5 EDP, ter povzroča ekonomsko škodo v višini 70 mio EUR prihodka iz omrežnine, ter ogrožajo stabilno poslovanje EDP-jev, saj se bodo poslabšali količniki zadolževanja in posledično lahko pride do kršitve zavez iz kreditnih pogodb in morda celo odpoklica le teh ali pa zvišanje obrestnih mer. Prav tako pa upočasnjuje zeleno transformacijo, saj bo iz tega naslova 56 mio EUR manj investicij in čas priklopa OVE se bo še podaljšal, namesto skrajšal. Društvo MDS bo v primeru sprejema zakona pravico iskalo na Ustavnem sodišču in predlagalo začasno zadržanje Zakona do odločitve US RS.

Ljubljana, 16.02.2022

V razpravi je Rajko Stanković - predsednik Društva MDS podal to obrazložitev zakaj predlog 4 člena ni dober in kako predlaga Društvo MDS, da se reši. Izjava je od 22 minute in 14 sekunde dalje.

Razlog, zakaj se naveden ukrep financira samo iz distribucijske omrežnine, ne pa tudi iz prenosne omrežnine, ni znan, je pa Vlada Republike Sloveniji oziroma tudi minister vi osebno ste v medijih izpostavili, da se bo naveden izpad omrežnine delno kril iz visokih dobičkov, ki jih »tolčejo« elektrodistribucijska podjetja. Hitra analiza vaših trditev in z njimi povezanih ukrepov ter posledic je sledeča:

• Distribucijski operater in elektrodistribucijska podjetja so imela v letu 2020 skupaj skoraj 40 mio EUR čistega dobička, od tega skoraj za 13,5 mio EUR dividend o tega je Republika Slovenija dobila 10,8 mio EUR cca 80 % vseh dividend), 2/3 čistega poslovnega izida pa je bilo namenjeno za vlaganja v omrežje;
• Izpad 70 mio EUR omrežnine, bo v letu 2022 pomenil približno 56 mio EUR zmanjšanja virov za investicije, ter posledično tudi pomeni izpad približno 13,5 mio EUR za dividende iz dobičkov,
• Republika Slovenija, mali in manjšinski delničarji, zaradi tega ne prejmejo dividend (približno 13,5 mio EUR, od tega Republika Slovenija ne dobi 10,8 mio EUR cca 80 % vseh dividend);
• Elektrodistribucijska podjetja skupaj letno v infrastrukturo trenutno vložijo 130 mio EUR;
• Glede na NEPN in Razvojni načrt distribucijskega sistema 2021-2030 bi morala biti skupaj investicijska vlaganja že v letu 2021 že 160 mio EUR, v letu 2022 skoraj 220 mio EUR, v letu 2023 323 mio EUR, v letu 2024 malo več kot 420 mio EUR, itd.
• Znižanje donosa in izpad investicijski sredstev v višini 56 mio EUR v letu 2022, ko bodo investicijska vlaganja namesto 220 mio EUR samo približno 74 mio EUR (130 mio EUR – 56 mio EUR) bo imela velik vpliv na vire za investicije tudi za prihodnja leta;
• Posledica bo nezmožnost priključevanja OVE v distribucijsko omrežje, predvsem pa smo prepričani bo realizacija NEPN in s tem energetsko-podnebnih zavez nemogoča, kar bo pomenilo visoke kazni, ki jih bodo na koncu plačali vsi, ki bodo od 01. 02. 2022 do 30. 04. 2022 oproščeni plačevanja omrežnine in to zagotovo v obsegu bistveno višjih zneskov, kot jih bodo v sklopu tega ukrepa deležni;
• Izpad prihodkov zaradi oprostitve plačevanja omrežnine bo zagotovo imel vpliv na likvidnostno poslovanje elektrodistribucijski podjetij, kar verjamemo bodo uspela premostiti, večji problem pa bodo predstavljale kršitve zavez do bank, ki bodo zaradi izpada prihodkov in posledično bistveno znižanega EBITDA, avtomatično povzročene na kazalcih zadolženosti »neto finančni dolg / EBITDA;
• Kazalci zadolženosti bodo v elektrodistribucijskih podjetjih narasli na 4 in več, zaveze do bank pa so, da bodo kazalci zadolženosti elektrodistribucijskih podjetij različno po družbah (EDP) med 2,0 in 3,5, v nasprotnem primeru pride do odpoklica kredita in/ali plačila visokih odškodnin;
• spomnimo na dan 31.12.2020 je imelo vseh 5 EDP za 263 mio EUR odprtih kreditnih linij pri različnih bankah, kršitve zavez in nedoseganje donosnosti (NET DEBT to EBITDA), pa ima lahko za posledico pogodbenih kazni v višji obrestni meri, ali pa celo zahtevo za predčasno vračilo preostalega neodplačanega kredita.

Agencija za energijo je tudi opozorila na neskladnost predlaganih ukrepov in morebitno kršitev lastninske pravice manjšinskih delničarjev in morebitno nedovoljeno državno pomoč.

Iz dokumenta Agencije citiramo:

"Predlagani zakon pa med ukrepi države v 4. členu uvršča oziroma določa tudi znižanje omrežnine, in sicer naj bi za obdobje 3 mesecev omrežnina za distribucijski sistem znašala nič (0), kar pomeni, da noben odjemalec, ki je priključen na distribucijski sistem (to je približno 960.000 odjemalcev – nekaj čez 850.000 gospodinjskih in 106 industrijskih odjemalcev, torej podjetij) v tem obdobju ne bi plačeval omrežnine za uporabo distribucijskega omrežja. Navedeno pomeni izpad celotnega prihodka za družbo SODO in vseh pet elektrodistribucijskih podjetij. V zvezi z navedenim ukrepom izpostavljam, da je predlagani ukrep v nasprotju z evropskim pravom, saj DIREKTIVA (EU) 2019/944 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU v prvem odstavku 59. člena določa, da je določanje tarif za uporabo omrežij izključna naloga nacionalnih regulativnih organov. Prav tako ukrep znižanja omrežnine ni bil naveden v predlogu možnih ukrepov držav članic, ki jih je objavila Evropska komisija in takšnega ali podobnega  ukrepa tudi ni sprejela niti ena izmed držav članic EU.

Skladno s svojimi pristojnostmi je Agencija za energijo decembra izdala odločbo, s katero je za distribucijske operaterje določila načrtovane upravičene stroške in tudi prihodke in na podlagi tega določila tarifne postavke omrežnine po posameznih odjemnih skupinah. Predlog zakona posega v že pravnomočno odločbo, iz te odločbe pa izhajajo tudi pričakovanja družbenikov po donosnosti, čemur se je sicer država pripravljena odpovedati, pa vendar imajo svoja upravičenja v elektrodistribucijskih podjetjih tudi manjšinski delničarji (21 %), v imenu teh pa se država seveda ne more odpovedati donosu, kar pomeni da gre lahko za nedovoljen poseg v lastninsko pravico delničarjev.
 

Ob navedenem je treba poudariti, da ukrep zajema vse odjemalce, gospodinjske in poslovne, pri tem pa ni bila narejena nobena analiza, kdo izmed navedenih (predvsem podjetij) pomoč tudi dejansko potrebuje. Naj omenim, da so med odjemalci tudi gospodarski velikani, tudi najboljši med njimi, npr. Krka, Lek, Telekom, trgovci, kot so Mercator, Spar, Hofer, Lidl … in tudi kar nekaj uspešno delujočih visokotehnoloških podjetij. Tem podjetjem kljub odličnemu poslovanju dajemo odpustek pri plačevanju omrežnine (kar bi lahko bila tudi nedovoljena državna pomoč) in to na način, da podjetjem, ki upravljajo ključno energetsko infrastrukturo, za tri mesece odvzamemo cel prihodek. Zaradi navedenega je ta ukrep zagotovo neuravnotežen, hkrati pa nikakor ni v skladu s cilji oziroma razlogi iz uvoda zakona, kjer je navedeno, da je cilj pomoč pri naraščajočih socialnih stiskah prebivalstva."

Pri pripravi zakona Agencija ni sodelovala, niti nismo bili povprašani po učinkih takega ukrepa (ki pomeni izpad ca. 70 milijonov evrov), zato tudi ne poznamo razlogov za razlikovanje med operaterjem distribucijskega sistema in posledično distribucijskimi podjetji, ki jim je odvzeto vse, in operaterjem prenosnega sistema, na katerega se ukrep ne nanaša. Agencija vse elektrooperaterje regulira po enakih metodoloških izhodiščih. Menimo, da je ukrep nedopusten, nedovoljeno posega v pristojnosti energetskega regulatorja, je nepremišljen in zato neuravnotežen ter neupravičeno diskriminira distribucijske operaterje. Ob tem naj poudarim, da se pomembno posega v sredstva, ki so nujno potrebna in namenjena ne samo zanesljivi in kakovostni oskrbi z električno energijo, ampak tudi potrebnemu razvoju omrežij v prehodu na podnebno nevtralno družbo. Prav distribucijska podjetja predstavljajo hrbtenico tega razvoja, naložbe v razširitve in ojačitve distribucijskih omrežij so ključne za doseganje ciljev podnebne politike, zato je tudi iz tega vidika ukrep znižanja omrežnine neustrezen.
 

Glede na navedeno predlagam, da se ukrep znižanja omrežnine ne sprejme."

Društvo MDS predlagalo amandma k 4. členu

Predlog rešitve, ki smo ga predlagali je bil sledeči:

4. člen

(znižanje tarifnih postavk za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo)

(1) Tarifne postavke za distribucijskega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo se za odjemno skupino gospodinjstvo znižajo na nič.

(2) Ugotovljeni manko omrežnine za leto 2022, ki nastane zaradi ukrepa oprostitve plačila omrežnine za distribucijski sistem za končne odjemalce iz odjemne skupine gospodinjstvo se pokrije iz sredstev iz petega odstavka 2. člena tega zakona.

(3) Ukrep iz tega člena velja od 1. februarja 2022 do 30. aprila 2022.

V 1. členu pa smo kot vir dopustili dve možnosti ali se to plača iz sredstev Podnebnega sklada ali pa iz sredstev proračuna.

Koalicija SDS, NSI in konkretno sprejela svoj amandma k 4 členu

Žal naš predlog ni ugledal luč glasovanja, saj je bil sprejet predlog amandmaja koalicije SDS, NSI in Konkretno, ki glasi:

Celoten amandma z obrazložitvijo si ogledajte TUKAJ.

O zakonu bo moralo odločati Ustavno sodišče RS 

Ker gre po mnenju Društva MDS za nedovoljen poseg v lastninske pravice mali h in manjšinskih delničarjev in tudi nedovoljeni poseg DZ RS v neodvisnost dela regulatorja Agencije za energijo, saj ji z zakonom želijo predpisati ravnanje, pa čeprav DZ RS nima teh pristojnosti. 

Zato bo Društvo MDS v imenu malih in manjšinskih delničarjev, ki so lastniki 20,5 % v vseh 5 EDP-jih po morebitnem sprejemu zakona nemudoma naslovilo Zahtevo za ustavno presojo spornega zakona in hkrati vložilo tudi Zahtevo za začasno zadržanje izvajanja tega zakona do odločitve US RS.

Tega si v Društvu MDS nismo želeli in smo predlagali ustrezne popravke, saj smo želeli, da se pomaga vsem gospodinjstvom, ki jih prizadele visoke cene energentov, a ne na način, da se posega v lastninske pravice delničarjev in povzroča ekonomski nevzdržni položaj EDP, saj bodo kazalniki zadolženosti narasli preko dogovorjenih pogodb z bankami in lahko pride do velike ekonomske škode, če banke odpokličejo te kredite ali pa naložijo večje obresti EFP-jev zaradi kršitve zavez.

Zato na koncu Društvo MDS ponovno apelira na vladno koalicijo, da predlagani zakon v taki obliki ne sprejmejo in nemudoma najdejo druge zakonske ustrezne rešiteve brez posega v lastnino in skladno z določili o morebitnih državnih pomočeh, kar je opozorila tudi Zakonodajno pravna služba in Agencija za energijo. 

Medij: Delo  Avtorji: Nejc Gole  Teme:  Elektro Ljubljana, mali delničarji Datum: Četrtek, 17. februar 2022 Stran: 4

Vlada Republike Slovenije je v soboto 29. 01. 2022 sprejela obsežen paket ukrepov za blažitev vplivov dviga cen energije.

Ljubljana, 03.02.2022

Naj na začetku izpostavimo, da vsekakor pozdravljamo in podpiramo namen ukrepov, čeprav so sprejeti sorazmerno pozno. Evropska komisija je že v oktobru 2021 vladam predlagala, da spričo rastočih cen energije nemudoma ukrepajo.

Predstavljeni ukrepi bodo, čeprav pozno, v pomoč prizadetemu prebivalstvu in gospodarstvu, ki so zaradi rastočih cen v precejšnjih težavah. Na drugi strani pa nikakor ni možno podpreti načina izvedbe ukrepov, ki na eni strani ogrožajo naložbe v energetski sektor in prehod v zeleno gospodarstvo, na drugi strani pa povzročajo gospodarsko nevzdržen položaj za elektrodistribucijska podjetja in njene lastnike.

Prepričani smo, da ni pravilno zasledovati samo takojšnjih učinkov, temveč je potrebno upoštevati nastanek dolgotrajnejših posledic, ki pa bodo težko popravljive.

Osnova za izvedbo začrtanih ukrepov je med drugim Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, ki je že v nujnem postopku sprejemanja v parlamentu. Predlog tega zakona predvideva, da se bodo tarifne postavke za distribucijskega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine znižale na nič. Primanjkljaj omrežnine za leto 2022, ki bo zaradi tega nastal, naj bi se predvidoma pokril tako, da Agencija za energijo v postopku ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira za leto 2022 zniža priznani regulirani donos na sredstva distribucijskega operaterja. Posledično lahko sklepamo, da bo breme, naloženo distribucijskemu operaterju in vsem elektrodistribucijskim podjetjem ter izključno njim, skupaj presegalo 70 mio EUR.

Razlog, zakaj se naveden ukrep financira samo iz distribucijske omrežnine, ne pa tudi iz prenosne omrežnine ali drugih virov, ni znan, ste pa vi osebno v medijih izpostavili, da se bo naveden izpad omrežnine delno kril iz visokih dobičkov, ki jih »tolčejo« elektrodistribucijska podjetja. Hitra analiza vaših trditev in z njimi povezanih ukrepov ter posledic je sledeča:

• Distribucijski operater in elektrodistribucijska podjetja so imela v letu 2020 skupaj manj kot 40 mio EUR čistega dobička, od tega je bilo za dividende namenjenih zgolj 13,5 mio EUR (od česar je Republika Slovenija prejela 10,8 mio EUR oz. cca 80 % vseh dividend), preostanek pa naj bi predstavljal ključni vir za prepotrebna vlaganja v vzdrževanje in nadgradnjo omrežja;
• Izpad 70 mio EUR omrežnine bo v letu 2022 pomenil približno 56 mio EUR zmanjšanja virov za investicije,
• Republika Slovenija, mali in manjšinski delničarji bodo ostali brez že tako bornih dividend, saj te že sedaj ne dosegajo minimalnih standardov Zakona o gospodarskih družbah (donos 4% na osnovni kapital);
• Elektrodistribucijska podjetja skupaj letno v infrastrukturo trenutno vlagajo 130 mio EUR;
• Glede na NEPN in Razvojni načrt distribucijskega sistema 2021-2030 bi morala biti skupaj investicijska vlaganja že v letu 2021 že 160 mio EUR, v letu 2022 skoraj 220 mio EUR, v letu 2023 že 323 mio EUR, v letu 2024 malo več kot 420 mio EUR, itd.
• Izpad investicijski sredstev v višini 56 mio EUR v letu 2022, ko bodo investicijska vlaganja namesto 220 mio EUR imela na voljo samo približno 74 mio EUR (130 mio EUR – 56 mio EUR), bo imel velik vpliv na vire za investicije tudi za prihodnja leta;
• Posledica bo nezmožnost priključevanja OVE v distribucijsko omrežje, predvsem pa smo prepričani, da bo realizacija NEPN (in s tem energetsko-podnebnih zavez) nemogoča, kar bo pomenilo visoke kazni, ki jih bodo na koncu plačali vsi, ki bodo od 01. 02. 2022 do 30. 04. 2022 oproščeni plačevanja omrežnine in to zagotovo v obsegu bistveno višjih zneskov, kot jih bodo v sklopu tega ukrepa deležni;
• Izpad prihodkov zaradi oprostitve plačevanja omrežnine bo zagotovo imel vpliv na likvidnostno poslovanje elektrodistribucijskih podjetij, kar bodo ta gotovo uspela premostiti, vendar ne brez škode za poslabšanje kazalcev zadolženosti, kar lahko resno ogrozi sedanje vire financiranja pri Evropski investicijski banki in drugih bankah, katerih dostopnost in ugodnost je odločilno odvisna od vzdrževanja primerno nizkih kazalcev zadolženosti;
• Kazalci zadolženosti (»neto finančni dolg / EBITDA«) bodo zelo verjetno narasli na 4 in več, pri čemer dane zaveze do bank variirajo med 2,0 in 3,5; nedoseganje teh kazalcev lahko elektrodistribucijska podjetja pahne v odpoklice obstoječih kreditov in druge s tem povezane posledice (zvišanje obrestnih mer ipd.);
• spominjamo, da je na dan 31.12.2020 imelo vseh 5 EDP-jev skupaj kar za 263 mio EUR že obstoječih odprtih kreditnih linij pri različnih bankah, kršitve zavez glede kazalcev zadolženosti ima lahko torej izjemno daljnosežne učinke v obliki povečane ogroženosti dolgoročno vzdržnega poslovanja.

Glede na takšne zneske izpada omrežnine iz leta 2018 in 2020 (posledice znižanja donosa na sredstva še niso sanirane) ter načrtovani izpad omrežnine v letu 2022 za elektrodistribucijska podjetja predstavljajo bistveno večji likvidnostni izziv, kot ga je predstavljal katastrofalni žled leta 2014 in orkanski veter nekaj let za tem. Ukrepi, ki jih predlaga vaše ministrstvo, so zato za delovanje distribucijskega sistema lahko bolj finančno »uničujoči«, kot sicer številne in vedno pogostejše naravne ujme.

Kratkoročne vzdržnosti delovanja sistema za uporabnike in odjemalce, kar podpiramo, torej ni mogoče dosegati na račun žrtvovanja dolgoročne vzdržnosti sistema. Najdražje je namreč nestabilno, nevzdrževano in nezanesljivo omrežje, kar bomo večkratno plačali vsi uporabniki in odjemalci, ne le mali delničarji in država kot največji delničar.

Mali in manjšinski delničarji zato ostro nasprotujemo predvidenemu financiranju ukrepa oprostitve plačila omrežnine na način, kot je bil predstavljen, namesto iz splošnih proračunskih postavk. Pozivamo vas, da navedeno upoštevate in ustrezno spremenite predlagani zakon, ki je v parlamentarni obravnavi.

In kakšne so konkretne možne rešitve tega izziva?

Po našem mnenju je potrebno sredstva za izvedbo ukrepa oprostitve plačila omrežnine zagotoviti iz drugih finančnih virov, kot so npr. podnebni finančni sklad ali državni proračun.

Zato, spoštovani minister, od vas pričakujemo zelo konkreten odgovor, kakšne posledice in finančne učinke ste vi oz. vaše strokovne službe predvideli ob pripravi zakona z vidika vpliva na nujno potrebne investicije v omrežje, ter jasne odgovore, iz katerih sredstev boste nadomestili realizacijo NEPN, predvsem pa izpade sredstev elektrodistribucijskih podjetij, ker ta sredstva že sedaj pretežno služijo opravljanju temeljne dejavnosti in ne dobičkom delničarjev, kot smo podrobneje razložili zgoraj. Konkretni odgovor naj vključuje pojasnilo, iz katerih virov bo Republika Slovenija nadomestila sredstva za morebitno plačevanje povišane obrestne mere na kreditih ali nadomestila kredite, ki bi bili odpoklicani zaradi kršitve obstoječih zavez glede kazalcev zadolženosti?

Poudarjamo, da so elektrodistribucijska podjetja organizirana v obliki delniških družb, kar pomeni, da za njihovo upravljanje ter tudi za ravnanje posameznih delničarjev (četudi gre za največjega delničarja, Republiko Slovenijo) veljajo določila Zakona o gospodarskih družbah, vključno z določili glede odškodninske odgovornosti za ravnanja, s katerimi se družbi povzroča škoda!

Letošnja 27. skupščina delničarjev je odločala o rednih zadevah kot so seznanitev z letnim poročilom, delitev bilančnega dobička, seznanitev s prejemi organov vodenja in nadzora, podelitev razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu (NS), imenovanju revizorja za leto 2020 do 2020, spremembah statuta družbe, sprejemala nov poslovnik o delu skupščine.

Na skupščini je bilo prisotno 85,22 % osnovnega kapitala oz. 14.721.051 delnic z glasovalno pravico, Društvo MDS je zastopalo male delničarje, ki so imeli na skupščini 1,9 % glasovalnih pravic prisotnega kapitala.

Kranj, 23. junij 2020

Poslovanje v letu 2019

Matična družba Elektro Gorenjska je v letu 2019 dosegla 33,4 milijonov EUR prihodkov od prodaje, med tem ko je EBIT marža v letu 2019 znašala 7,8 milijonov EUR, v primerjavi z 9,2 milijoni EUR v letu 2018. Zvišala se je tudi knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2019 vrednost delnice znaša 9,2 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 9 EUR.

Uprava in NS z razrešnico, delničarjem pa dividenda 0,14 EUR na delnico, ki bo izplačana 23. julija 2020

Skupščina je podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu, bilančni dobiček, ki je na dan 31. 12. 2019 znaša 2.418.286,50 € pa se v celoti uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,14 EUR na delnico. Družba bo dividende izplačala dne 23. 7. 2020 tistim delničarjem, ki bodo na dan 22. 7. 2020 kot delničarji družbe vpisani v delniško knjigo družbe. Vir slike novica Elektro Gorenjska.

Društvo MDS je predlagalo spremembo 11. člena statuta družbe, ki bi omejilo razporejanje v druge rezerve iz dobička do 1/2

Društvo MDS je predlagalo, da lahko Uprava ali nadzorni svet oblikuje druge rezerve iz dobička v deležu do 1/2 čistega dobička, ki ostane po uporabi  za namene  iz  I. odstavka 230. člena ZGD- 1, razen če druge rezerve  iz dobička že dosegajo polovico osnovnega kapitala ali če bi druge rezerve iz dobička presegle polovico osnovnega kapitala, če bi bilo statutarno pooblastilo za oblikovanje rezerve iz dobička uporabljeno.

V preteklih letih smo zaradi možnosti, da Uprava in nadzorni svet kar 2/3 dobička razporedita v druge rezerve iz dobička nemalokrat delničarji prejeli manjše dividend od zakonskega minimuma, 4 % kar tudi vpliva na vrednost naložbe vseh delničarjev družbe in posledično likvidnost delnice.  

Agencija za energijo s spremembo akta o omrežnini delničarjem vzela 2,2 mio eur

Dodajmo še, da je skladno z aktom o omrežnini za leto 2020 priznani reguliran donos na sredstva izračunal na podlagi znižane stopnje donosnosti 4,13 %, ki je bil sprejet nedavno med takoimenovani proti koronskimi ukrepi, (do sedaj je bila 5,26 %) in priznane povprečne vrednosti regulirane baze sredstev, kar pomeni, da vlaganja v posodabljanje infrastrukture in izvajanje nacionalne strategije samo iz delniškega kapitala niso ne zadostna ne stroškovno upravičena. Zato smo  v Društvu MDS opozorili, da mora Republika Slovenija za investicije v omrežje prispeva tudi preko infrastrukturnega in gospodarska ministrstva v okviru razpoložljivih evropskih in drugih spodbud za nove investicije, ne pa samo iz denarnega toka in akumulacije ter zadolževanja elektro distribucijskih podjetij. Še več v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) je predvideno za 3 do 4 kratno povečanje obsega vlaganj glede na trenutno stanje, kar pa ni možno zagotavljati iz sredstev družbe, saj se bo z zadnjo spremembo kazalnik NET DEBT to EBITDA iz 2,2 povečal na cca 3,0 in s tem poslabšal kreditni potencial družbe. Sklep na žalost ni bil sprejet, saj ga ni podprl večinski lastnik Republika Slovenija in v njenem imenu SDH, ki je na skupščini imel 96,55 % vseh glasovalnih pravic.

Celotno sporočilo za javnost Elektro Gorenjska po skupščini si lahko ogledate TUKAJ.

Delničarji so se sestali na skupščini družbe Elektro Gorenjska, v okviru katere je bila potrjena delitev celotnega bilančnega dobička, ki je v letu 2018 znašal slaba 2,6 milijona EUR. Uprava in Nadzorni svet (NS) sta prejela razrešnico za preteklo poslovno leto, delničarji pa so seznanili tudi z dejstvom, da družba ni odkupila nobene lastne delnice. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala preko 300.000 glasov delničarjev, kar je predstavljalo 2,1 % glasovalnih pravic.

Kranj in Ljubljana, 27. junij 2019

Pozitivno poslovanje v letu 2018

Matična družba Elektro Gorenjska je v letu 2018 dosegla 33,8 milijonov EUR prihodkov od prodaje, med tem ko je EBIT marža v letu 2018 znašala 9,2 milijonov EUR, v primerjavi z 8,2 milijoni EUR v letu 2017. Družba je 5,1 milijona EUR dobička namenila za oblikovanje drugih rezerv iz dobička, ki na 31.12.2017 znašajo 32,29 milijonov EUR in dosegajo 44,91 % osnovnega kapitala.

Temu primerno se je zvišala tudi knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2018 vrednost delnice znaša 8,99 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 8,66 EUR.

Potrjen revizor in nov član NS iz vrst delavec

Skupščina je potrdila revizorja za poslovno leto 2019 in sicer družbo BDO revizija, hkrati pa se je seznanila, da družba v letu 2018 ni odkupovala lastnih delnic, svet delavcev pa je za člana NS predstavnika delavcev imenoval Boruta Jereba.

Medij: Finance (Dogodki in ozadja)  Avtorji: Tanja Smrekar  Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 4. september 2018 Stran: 10

Alta bo v imenu manjšinskih lastnikov štirih elektrodistribucijskih podjetij - Elektro Ljubljana, Maribor, Celje in Gorenjska – že ta teden poslala potencialnim kupcem vabilo za nakup njihovih deležev (teaser). In koliko bo naprodaj? »Pričakujemo, da bomo prodali vsaj desetino vsakega podjetja,« pravijo predstavniki prodajalcev.

Spomnimo, država ima v elektrodistribuciji, ki sicer šteje za strateško panogo, po 80 odstotkov delnic. Pod 75-odstotni delež, sodeč po sedanji strategiji, ne bo šla.

Preostalo imajo zasebniki, med njimi so, kot je pred časom pisal Siol, tudi privatizacijski mogotec Igor Lah, Adriatic Slovenica (do pred kratkim v lasti KD Group, kupil jih je Generali), Triglav Skladi, Petrol, državna Kad in Modra zavarovalnica, DZS pod vodstvom Bojana Petana, posredno Borut Kuharič (nekdanji prvi človek ajdovske Vipe Holdinga), odvetnik Aleš Rojs in Igor Štemberger oziroma borzna hiša Ilirika... V zadnjem času so se, pišejo na Siolu, v lastništvu pojavili tudi za zdaj neznani vlagatelji, ki se skrivajo za fiduciarnimi računi.

Kdo so potencialni kupci?

Delničarji Elektra Gorenjska so se na današnji skupščini delničarjev seznanili s poslovanjem v letu 2017 ter potrdili, da se za dividendo nameni 0,14 EUR bruto na posamezno delnico, ki bo izplačana 27. julija 2018. Pooblaščenec Društva MDS je na skupščini zastopal več kot 500.000 glasov delničarjev, oziroma 3,26 % osnovnega kapitala družbe. Društvo MDS je v okviru pooblastila upravi za nakup lastnih delnic predlagalo, da bi se delnice odkupovale v razponu od 75 % do 82 % knjigovodske vrednosti delnice, vendar država, kot glavni oziroma največji delničar, predloga ni podprla.

Kranj in Ljubljana, 5. julij 2018

Elektro Gorenjska v letu 2017 realizirala 7,2 milijonov EUR čistega dobička

Družba Elektro Gorenjska d.d. je v letu 2017 poslovala uspešno in realizirala 7,2 milijonov EUR čistega dobička, kar je najvišja vrednost v poslovanju družbe doslej. Na podlagi Pogodbe s SODO je družba v letu 2017 realizirala 6,33 milijonov EUR čistega dobička. Ostale dejavnosti so v letu 2017 realizirale 830 tisoč EUR čistega dobička. Vrednost sredstev družbe Elektro Gorenjska je na zadnji dan leta 2017 znašala 226 milijonov EUR in se je od začetka leta povečala za 4,8 %.

V letu 2017 je družba investirala 16,6 milijonov EUR (od tega 4 milijone EUR v visokonapetostno omrežje, ter 9 milijone EUR v srednje in nizkonapetostno omrežje). 

Višja je tudi knjigovodska vrednost delnice - na dan 31.12.2017 je vrednost delnice Elektro Gorenjska znašala 8,70 EUR, leto poprej pa 8,30 EUR. 

Sklad lastnih delnic - delničarji niso podlegli pritiskom k razprodaji delnic

V Društvu MDS nas veseli, da delničarji niso podlegli pritiskom in pristali na odkup delnic po bistveno nižji ceni, kot bi bila poštena tržna cena, za delnice Elektro podjetij. Posledično je uprava Elektra Gorenjska od predvidene najvišje kvote 879.292 delnic v letu 2017 uspela odkupiti zgolj 1.118  delnic (ali 0,13 % kvote). 

Društvo MDS ocenjuje, da dobro poslovanje Elektra Gorenjska (delnica z oznako EGKG), posledična dodatna rast kapitala ter same knjigovodske vrednosti (konec leta 2017 je znašala 8,70 EUR oziroma 4,8 % več kot konec leta 2016) jasno kažejo na to, da so delnice EGKG vredne več. Zato tudi ne moremo pristati na razlago, da se delnice po že tako nizkih odkupnih cenah kupujejo v sklad lastnih delnic z namenom "maksimalizacije vrednosti za delničarje in z namenom povečanja vrednosti premoženja družbe." 

Društvo MDS s svojim predlogom za odkup lastnih delnic

Kot v revizijskem poročilu ugotavlja Računsko sodišče RS, sedanja ureditev slovenskega energetskega trga ni v skladu z energetsko zakonodajo EU. Najbolj smiselna pot za uskladitev zahteva pridobitev 100 % deleža države v elektro distribucijah, kar je vsebinski razlog za sedanje odkupe lastnih delnic. 

Zaradi prenizkih odkupnih cen je sedanja dinamika odkupa prepočasna, zato obstaja tveganje, da organi Evropske komisije ugotovijo neskladnost ureditve slovenskega energetskega trga z zakonodajo EU z vsemi negativnimi posledicami.

Zato je Društvo MDS na današnji skupščini podalo nasprotni predlog, v okviru katerega je predlagalo, da se upravo družbe pooblasti, da lahko v obdobju od 6.07.2016 do 6.07.2020 kupuje lastne delnice po ceni, ki ne bo nižja od 75 % knjigovodske vrednosti delnice in ne višja od 82 % knjigovodske vrednosti delnice, izračunane na podlagi zadnjih revidiranih konsolidiranih računovodskih izkazov. 

Skupščina delničarjev žal ni podprla nasprotnega predloga Društva MDS, katerega namen je bil maksimirati vrednost za delničarje in povečati vrednost premoženja družbe. Zato še vedno upamo in pričakujemo, da se bodo pogoji za odkup delnic v sklade lastnih delnic v prihodnosti bistveno spremenili, zlasti z vidika razpona cene, po kateri naj bi uprava odkupovala delnice. 

Skupščina delničarjev Elektra Gorenjska se je na današnji skupščini seznanila s poslovanjem v letu 2016 in soglasno potrdila izplačilo dividende v znesku 0,12 EUR bruto na posamezno delnico, ki bo po nasprotnem predlogu Društva MDS izplačana že 28.07.2017. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala skoraj 220.000 glasov delničarjev, oziroma 1,45 % glasovalnih pravic na skupščini.

Kranj in Ljubljana, 7. julij 2017

Elektro Gorenjska v letu 2016 ustvarila 6,86 mio EUR - dividenda 0,12 EUR

Čisti dobiček Elektro Gorenjska je znašal 6,86 milijonov EUR, investicije pa so bile izvedene v višini 15,8 milijonov EUR. Zvišala se je tudi knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2016 vrednost delnice znaša 8,34 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 8,10 EUR.

Uprava v soglasju z NS večji del čistega dobička razporedila v druge rezerve, zato so delničarji odločali zgolj o delitvi slabe 2,2 milijonov EUR bilančnega dobička. 

V Društvu MDS smo podali nasprotni predlog, da se dividenda, v višini 0,12 EUR namesto 27.09.2017 izplača 28.07.2017, kar so delničarji praktično soglasno potrdili, tako da bodo delničarji dividendo prejeli že konec meseca.

Imenovani novi člani NS in potrjen revizor za leto 2017

Za nove člane NS so bili imenovani Franjo Curanović Andrej Koprivec, tedo Djekanović in Samo Logar. Delničarji so hkrati potrdili, da se za revizorja 2017 imenuje družba BDO Revizija, d.o.o., Ljubljana.

Sklad lastnih delnic - delničarji niso podlegli pritiskom k razprodaji delnic

Delničarji Elektra Gorenjske, d.d. so se na današnji 22. skupščini seznanili s poslovanjem družbe v letu 2015. Po predlogu Uprave in Nadzornega sveta (NS) je bil za dividende namenjen ves bilančni dobiček, ki je v letu 2015 znašal 2,8 milijona EUR. Delničarji bodo tako v 90 dneh prejeli dobrih 0,16 EUR dividende po posamezni delnici. Glavni delničar, Republika Slovenija in v njenem imenu SDH je predlagal, da se upravi podeli pooblastilo za odkup lastnih delnic po cenah od 1,91 EUR do 2,47 EUR, med tem ko smo v Društvu MDS predlagali, da se zgornja cena določi na revidirani knjigovodski vrednosti delnice, to je 8,10 EUR. Podlaga za razpon cene, ki jo je določil SDH ostaja neznanka (!?), saj jo na SDH 'ne smejo' oziroma ne želijo razkriti niti delničarjem niti družbi sami, ki naj bi te lastne delnice odkupovala. V Društvu MDS zato delničarjem odsvetujemo prodajo delnic po tako nizki ceni.

Kranj in Ljubljana, 23. avgust 2016

Poslovanje Elektra Gorenjske v letu 2015 pozitivno

Skupina Elektro Gorenjska je v letu 2015 dosegla čisti poslovni izid v višini 7,2 milijona EUR, 30 % več kot v letu 2014, med tem ko je EBIT marža v letu 2015 nekoliko padla in sicer je znašala 6,6 milijona EUR, v primerjavi z 7,3 milijona EUR v letu 2014. Matična družba Elektro Gorenjska, d.d. je v letu 2015 zabeležila 2,8 milijona EUR čistega bilančnega dobička, v primerjavi z 2,1 milijona EUR v preteklem letu.

Predsednik Uprave je v okviru predstavitve letnega poročila tudi izpostavil, da si Elektro Gorenjska želi pridobiti lastno koncesijo, ki jo ima ta trenutek v lasti sistemski operater SODO, d.o.o., s katerim zaradi nekorektnega in neposlovnega odnosa družba ne uspe podpisati niti aneksa za omrežnino za minulo leto 2015?!

Družba je v letu 2015 realizirala za 18 milijonov EUR investicij, v letu 2016 pa je planiranih za 15,5 milijona EUR investicij.

Sklad lastnih delnic – predstavnica države ni bila pooblaščena ali pa ni vedela podlage za določene cene!?

Delničarji smo v okviru dodatne točke, ki jo je predlagal SDH v imenu Republike Slovenije, zastavili vprašanja, ki so se nanašala na določitev razpona cene delnice, ki je znašal od 1,91 EUR do 2,47 EUR. Predstavnica SDH je na vprašanja odgovorila, da ni pooblaščena za dajanje informacij in da ji niti ni poznano ime izvajalca cenitev, da pa so postopki potekali transparentno.

Na izrecno vprašanje sta Uprava in NS tudi pojasnila, da s cenitvijo ne razpolagajo in da v potrjenem planu za leto 2016 nimajo rezerviranih sredstev, ki bo dovoljevala odkup lastnih delnic.

Delničarji, ki so najprej glasovali o nasprotnem predlogu Društva MDS (kjer smo zgornjo ceno definirali na 8,10 EUR, kolikor znaša revidirana knjigovodska vrednost na dan 31.12.2015), so predlog podprli z 8,325 % večino, zatem pa je bil z glasovi Republike Slovenije podprt predlog, ki ga je podal SDH.

V Društvu MDS delničarjem odsvetujemo prodajo delnic po tako nizki ceni

Ob upoštevanju dejstva, da predlog SDH določa najvišjo možno ceno za odkup lastnih delnic v višini 2,47 EUR, kar znaša le 30,49 % knjigovodske vrednosti delnice, v Društvu MDS delničarjem odsvetujemo prodajo delnic po tako nizki ceni, saj menimo, da predlagana cena nikakor ne odraža poštene vrednosti delnice Elektra Gorenjske, kar posredno dokazuje tudi popoln izostanek pojasnil predlagatelja predloga.

Delničarji Elektra Celje so se na 20. redni skupščini seznanili s poslovanjem družbe v letu 2014, ki je bilo zaznamovano z žledolom in hkrati tudi vse večjemu porastu konkurentov na trgu z električno energijo. Delničarji so glede delitve bilančnega dobička potrdili nasprotni predlog SDH, da se za dividendo nameni 0,13 EUR, med tem ko se o nasprotnem predlogu Društva MDS ni glasovalo. V Društvu MDS smo sicer predlagali dividendo 0,17, kar je skladno tudi z zakonsko zahtevo o minimalni delitvi 4 % osnovnega kapitala. Posledično so bile na sklep o delitvi dobička napovedane izpodbojne tožbe s strani delničarjev Društva MDS, Vipe Holding, Adriatic Slovenice, GI Dakote ter Ampelus Holdinga. Pooblaščenca Društva MDS sta zastopala 3,28 % osnovnega kapitala.

Celje, 31. avgust 2015

Sklad lastnih delnic in uvrstitev na borzo zavrnjeni z upanjem na čimprejšnji sistemsko ureditev

Društvo MDS je skupaj z nekaterimi delničarji razširil dnevni red skupščine, katerih namen je bil uvrstitev delnic na borzo kakor tudi pooblastilo upravi za nakup lastnih delnic. Obe razširitvi nista dobili ustrezne podpore na sami skupščini, je pa predstavnik SDH poudaril, da predlagani vsebini ne nasprotujejo, da pa je potrebno vsebino urediti sistemsko za vseh 5 elektro podjetij.

Izhajajoč iz sprejete Strategije o upravljanja kapitalskih naložb države mora namreč država konsolidirati lastništvo v Elektro podjetjih, kar pomeni da bodo delničarji vendarle dobili možnost izstopa po pošteni ceni.

V Društvu MDS smo sicer predstavnika SDH vprašali, če lahko to sistemsko ureditev pričakujemo na naslednjih skupščinah; torej v letu 2016, vendar natančnega odgovora nismo dobili, saj pooblaščenec teh informacij ni imel. Vsekakor si bomo v Društvu MDS prizadevali, da se najde sistemska rešitev ki bo vodila k maksimiranju cene delnice vsakega Elektro podjetja in to v kar najkrajšem možnem času.

Žledolom povzročil za 6,15 milijonov EUR škod

Elektro Celje je iz naslova žledoloma utrpela za 6,15 milijonov EUR škod pri čemer je iz zavarovalnice prejela povrnjenih 2,01 milijona EUR ob siceršnji letni premiji, ki za infrastrukturo znaša okoli 700.000 EUR. 

SODO Elektru Celje dolžan več kot 4 milijone EUR