Mediji o malih delničarjih

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 13. februar 2024 

Skupščina Cinkarne Celje je danes potrdila nasprotni predlog Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki delničarjem namenja 3,20 evra dividende na delnico, so sporočili iz Društva Mali delničarji Slovenije. Gre za delitev bilančnega dobička za leto 2022, ki ga družba lani ni razdelila, da je lahko obdržala državno pomoč za omilitev energetske krize.

Skupščina Cinkarne Celje je danes potrdila nasprotni predlog Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki delničarjem namenja 3,20 evra dividende na delnico, so sporočili iz Društva Mali delničarji Slovenije. Gre za delitev bilančnega dobička za leto 2022, ki ga družba lani ni razdelila, da je lahko obdržala državno pomoč za omilitev energetske krize. Na podlagi predloga SDH bo Cinkarna Celje od bilančnega dobička za leto 2022 v višini 25,01 milijona evrov za dividende namenila dobrih 25 milijonov evrov oz. 3,20 evra bruto na delnico. Preostali del bilančnega dobička v znesku okoli 6000 evrov bo ostal nerazporejen.Dividende bo izplačala 23. februarja.

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  razlaščeni delničarji in obvezničarji, mali delničarji Datum: Petek , 15. december 2023 Stran: 3

Po desetih letih še brez možnosti tožbe

Sanacija bank

Ministrstvo še pripravlja nov zakon, razlaščenci bi se najraje zunajsodno poravnali Le nekaj dni pred božičem leta 2013, natančneje 18. decembra, je Banka Slovenije v okviru sanacije bank izdala izredne odločbe, s katerimi je izbrisala delnice in podrejene obveznice NLB, NKBM, Abanke, Factor banke in Probanke, leto pozneje pa še v Banki Celje. Bančni vlagatelji so s tem izgubili za 960 milijonov evrov svojih naložb. Že takrat so na ustavnem sodišču začeli iskati pravico, a do danes niso dobili možnosti za začetek sodnih postopkov, a katerimi bi ugotavljali, ali je bila razlastitev upravičena ali ne.

Ustavno sodišče je jeseni 2016 odločilo, da sami ukrepi niso bili sporni, da pa razlaščeni lastniki podrejenih obveznic in delnic bank niso imeli možnosti učinkovitega pravnega varstva glede odločb, ki jih izdala Banka Slovenije pod vodstvom takratnega guvernerja Boštjana Jazbeca. Državnemu zboru je zato naložilo, da mora to vlagateljem v šestih mesecih zagotoviti. A zakon o sodnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank je bil sprejel šele konec leta 2019, nato pa je ustavno sodišče marca leta 2020 zakon zamrznilo na pobudo Banke Slovenije, ki se ni strinjala, da bi bila plačnik morebitnih odškodnin, letos spomladi pa je ustavno sodišče ta zakon razveljavilo. Ministrstvo za finance je letos poleti v javno razpravo dalo nov predlog omenjenega zakona, a tako razlaščeni vlagatelji kot Banka Slovenije z njim niso bili zadovoljni, zato so nanj dali številne pripombe. Prizadeti vlagatelji so mu očitali celo neustavnost. Na ministrstvu za finance zdaj pripravljajo končni predlog zakona za vlado.

Kršenje pravice do mirnega uživanja premoženja

A medtem ko več kot 100.000 razlaščenih vlagateljev čaka na omenjeni zakon, so se postopki v zvezi s sanacijo bank razčiščevali tudi na drugih ravneh. Računsko sodišče je leta 2020 ugotovilo, da je bila Banka Slovenije pri nadzoru nad poslovanjem bank med letoma 2008 in 2013 le delno uspešna, pri utemeljevanju izreka izrednih ukrepov v okviru zadnje bančne sanacije pa neuspešna. Revizorji so sicer ugotovili številne dvome, a jih večinoma niso mogli ne potrditi ne ovreči. Evropsko sodišče za človekove pravice pa je šestim tožnikom leta 2021 dosodilo tudi odškodnino za nematerialno škodo, saj je presodilo, da je bila razlaščenim imetnikom delnic in podrejenih obveznic saniranih bank kršena pravica do mirnega uživanja premoženja.

Z bančnimi razlastitvami so se zaradi suma zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic pri sanaciji NLB ukvarjali tudi kriminalisti. Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je zaradi teh sumov v kriminalističnih preiskavah leta 2016 zasegel gradivo Banke Slovenije in leta 2018 na specializirano državno tožilstvo vložil kazensko ovadbo; po neuradnih informacijah proti guvernerju Boštjanu Jazbecu, Stanki Zadravec Caprirolo, Janezu Fabijanu in Tomažu Čemažarju. Nato je vmes poseglo Sodišče EU in ugotovilo, da je Slovenija pri zasegu dokumentacije Banke Slovenije kršila nedotakljivost arhivov EU, a policija je letos spomladi tudi na podlagi omejene dokumentacije vložila novo ovadbo zoper zgoraj omenjene. Tožilstvo je še oktobra pojasnjevalo, da prejeto ovadbo analizira in ocenjuje, ali obstajajo pogoji za nadaljevanje kazenskega pregona ali pogoji za zavrženje ovadbe. Kako daleč so s tem, nam zdaj v treh dneh niso odgovorili.

Dokaz o nepravni državi

In kako na vso to desetletno sago gledajo oškodovani vlagatelji? »To pomeni, da Slovenija ni pravna država, če državljanom onemogoča, da bi sprožili sodne postopke,« pravi zastopnik oškodovanih vlagateljev Miha Kunič. Dodaja, da osnutek zakona, ki ga je poleti pripravilo ministrstvo za finance kaže, da ni ne interesa, da bi bilo zagotovilo učinkovito pravno sredstvo, ne politične volje za rešitev po zunajsodni poti. Eden od predstavnikov institucionalnih vlagateljev, ki so z bančnimi izbrisi izgubili največ, Aljoša Tomaž spomni, da je po prvi sanaciji bank trajalo kar 30 let, da je prišlo do poplačila in da je država plačala zelo veliko. Pravi, da čakajo na predlog zakona o sodnem varstvu. »Če bo zakon vseboval določilo o možni poravnavi, bomo tudi to proučili. Po sodni poti bo to seveda precej dražje,« dodaja.

Tudi v Društvu malih delničarjev Slovenije kot edino pot do rešitve po vseh teh letih vidijo poravnavo. »Menimo, da je po desetih letih čas, da se nehamo spraševati, kdo je kriv, ampak da se lotimo poravnave,« pravi predsednik MDS Rajko Stankovič, ki meni, da je vsak kompromis boljši od tega, da se nič ne zgodi. V društvu so celo pripravili svoj predlog poravnave, po katerem bi vsi vlagatelji takoj dobili do 100.000, preostanek pa pozneje prek državnih obveznic. V MDS se zavzemajo za stoodstotno poplačilo glavnice, glede obresti pa so se pripravljeni pogajati. »Upam, da bodo na ministrstvu zmogli toliko modrosti in ne bodo napisali ustavno spornega zakona,« dodaja. Na zakon o sodnem varstvu je prispelo veliko pripomb. Tako veliki kot mali razlaščenci bi se raje poravnali, kot se tožili.

Policija je proti nekdanjim vodilnim v Banki Slovenije vložila ovadbo.

Vsak kompromis je boljši od tega, da se nič ne zgodi. Rajko Stankovič 

Medij: N1 Forbes Slovenija Avtorji: Andreja Lončar Teme:  mali delničarji EDP Datum: sobota, 9. december 2023 Vir: TUKAJ

Mali delničarji naj bi bili svoj delež v elektrodistribucijah pripravljeni prodati državi po približno 70 do 75 odstotkov knjigovodske vrednosti, kar je daleč od neuradne ponudbe SDH.

Slovenski državni holding (SDH), ki je do torka zbiral ponudbe manjšinskih delničarjev elektrodistribucij za odkup delnic s proračunskim denarjem, še ne razkriva, kakšne so ponudbe delničarjev – torej, koliko bi jih delnice prodalo in po kakšni ceni.

“Trenutno poteka obravnava vseh prispelih ponudb, več informacij bomo lahko posredovali v začetku prihodnjega tedna,” so nam povedali v upravljavcu državnega premoženja, ki ga vodi Žiga Debeljak.

V Elektru Celje, Elektru Gorenjska, Elektru Ljubljana, Elektru Maribor in Elektru Primorska ima država po približno 80 odstotkov lastništva, preostalo pa imajo mali delničarji. Med temi je sicer tudi nekaj podjetij v delni ali večinski državni lasti ter Kapitalska družba.

Različna pričakovanja

“Nisem oddal ponudbe,” pa nam je dejal Borut Kuharič, ki ima prek podjetij Collis Plus in Hotel Mrak manjšinske deleže Elektra Maribor, Elektra Celje in Elektra Primorska (več o tem, kdo so mali delničarji, spodaj).

Kuharič je dejal, da je na nedavnem sestanku z SDH ta povedal, da je pripravljen plačati okoli 40 odstotkov knjigovodske vrednosti, kar je zanj nesprejemljivo.

Grega Tekavec, izvršni sekretar Društva Mali delničarji Slovenije, (Društvo MDS), je na naše vprašanje o odzivu delničarjev na poziv SDH dejal, da se je po njihovi oceni večina vendarle odzvala. Kar nekaj delničarjev je ponudbo za SDH poslalo tudi društvu. Na vprašanje, po kakšni ceni so pripravljeni prodati, je dejal, da so bile ponudbe “med 70 in 75 odstotki knjigovodske vrednosti”.

Če to drži, se uresničuje napoved, da so pričakovanja malih delničarjev precej višja od zneska, ki ga je SDH neuradno pripravljen plačati; kot že omenjeno, gre za 40 odstotkov knjigovodske vrednosti.

Kako naprej?

V SDH nam včeraj niso odgovorili na vprašanje, kako bo postopek tekel od tu naprej. A pričakovati je, da bosta obe strani še poskušali zbližati poziciji.

Za izplačilo po 75 odstotkov knjigovodske vrednosti bi morala država dati 185 milijonov evrov, kolikor je vlada po navedbah v proračunskih dokumentih tudi rezervirala v tako imenovani bilanci B.

Še en pomembni pogoj SDH je, da bo odkup izveden le, če bo država s tem dosegla 90-odstotno lastništvo v posamezni elektroenergetski družbi, kar bi potem omogočalo iztis preostalih malih delničarjev. Če ni zadostnega interesa, torej delnic ne bo kupoval.

Več sto delničarjev, največji je Igor Lah

Distribucijska podjetja imajo po več deset malih delničarjev. Največji med njimi, ki bi z iztisom tudi največ pridobili, so praviloma investicijski skladi in finančni vlagatelji.

V Elektru Ljubljana so največji mali delničarji Generali (3,92 odstotka), Triglav vzajemni skladi (2,72 odstotka), ciprska Kalantia Limited v lasti privatizacijskega mogotca Igorja Laha (1,65 odstotka) in KD Group (1,47 odstotka). 

V Elektru Maribor so največji mali delničarji Pivovarna Laško Union (5,77 odstotka), Kalantia Limited (3,29 odstotka) ter Collis Plus v lasti finančnika Boruta in Neve Kuharič.

V Elektru Celje je največja spet Lahova Kalantia Limited (3,74 odstotka), sledi fiduciarni račun investicijske družbe Intercapital Securities (1,69 odstotka), nato Kuharičev Collis Plus (1,65 odstotka).

V Elektru Gorenjska so največji škofjeloško gradbeno podjetje Bau 1 v lasti Katje Demšar (1,93 odstotka), Pivovarna Laško Union (1,57 odstotka) in Kalantia Limited (1,33 odstotka).

V Elektru Primorska pa Hotel Mrak Boruta Kuhariča (2,5 odstotka), Kalantia Limited (1,28 odstotka) in medijska družba Dnevnik (0,85 odstotka).

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Sebastjan Morozov Teme:  mali delničarji Datum: Petek, 13. oktober 2023 Stran: 5

ZAKON O TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV 

KDD bo morala spet postati delniška družba

Med spremembami novega zakona o trgu finančnih instrumentov je tudi preoblikovanje KDD - Centralne klirinško depotne družbe iz družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo. KDD je sicer že več mesecev pod drobnogledom agencije za trg vrednostnih papirjev - v nadzornem svetu KDD je bil zamenjan Srečko Kenda, nekdanji prvi finančnik Istrabenza.

V pripravi je nova zakonodaja s področja trga finančnih instrumentov, ki med drugim opredeljuje delovanje na trgu vrednostnih papirjev, razkrivanje informacij o vrednostnih papirjih, s katerimi se trguje na borzi, delovanje investicijskih podjetij, varovanje in zaščito vlagateljev ter zlorabe na trgu. Prvenstveni cilj najnovejših sprememb je v slovensko zakonodajo prenesti lanskoletne uredbe evropskega parlamenta in sveta o pilotni ureditvi za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence. Po navedbah EU bo tehnologija razpršene evidence (angl. distributed Icdgcr technologv) povsem spremenila delovanje finančnih trgov in bančništva. Gre za tehnologijo, ki gre v korak s časom pri čedalje večji digitalizaciji. Lahko se nanaša na lastništvo denarja ali premoženja, denimo nepremičnin. Kadar denimo banke opravijo transakcijo - torej ko lastništvo denarja ali finančnega premoženja preide v roke nekoga drugega - se to naredi prek centraliziranih sistemov. Po drugi strani pa razpršena evidenca baze podatkov ni shranjena na centralni lokaciji, temveč je razpredena po mreži številnih računalnikov. Kot izhaja iz predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trgu finančnih instrumentov, ki ga pripravljajo na ministrstvu za finance, bo na trgu vrednostnih papirjev tehnologija razpršene evidence lahko pospešila in združila trgovanje ter poravnavo na skoraj realni čas, s čimer bi lahko omogočila združitev trgovalnih in potrgovalnih storitev ter dejavnosti.

Centralna depotna družba mora biti d. d.

Poleg prenosa naj novejše evropske zakonodaje bo novi zakon o trgu finančnih instrumentov vključeval tudi prilagoditev določb o delovanju centralnih depotnih družb (CDD). V Sloveniji se s tem področjem ukvarja KDD Centralna klirinško depotna družba. »Trenutna ureditev ne zagotavlja dovolj varnega in skrbnega upravljanja sistemsko tako pomembnih institucij, kot so CDD,« so v gradivu k novi zakonodaji navedli na finančnem ministrstvu. S prilagoditvijo določb se bo tudi bolj dosledno sledilo določilom ureditve in nadzora nad CDD, ki jih predvideva uredba EU. Ena od temeljnih sprememb nove zakonodaje bo sprememba KDD iz družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo oziroma v evropsko delniško družbo. Med utemeljitvami te spremembe so na finančnem ministrstvu izpostavili, da organizacijski ustroj pri d. o. o. ne zagotavlja dovolj varnega in skrbnega upravljanja sistemsko tako pomembne institucije, kot je CDD. Opravljanje dejavnosti v d. o. o. je tipično odvisno od vsakokratne volje družbenikov', ker pa je CDD ključni akter na finančnem trgu, mora biti njegovo delovanje urejeno tako, da poteka nemoteno in je neodvisno od vsakokratne volje družbenikov, so izpostavili na ministrstvu.