Mediji o malih delničarjih

Železar ni več koristen

Medij: Novi tednik Novinarka: Janja Intihar Stran: 6 Rubrika: gospodarstvo

Gre štorska družba pooblaščenka v likvidacijo?

 Lastniki družbe pooblaščenke Železar Štore bodo na rednem letnem zboru, ki bo sredi avgusta, odločali o poenostavljeni likvidaciji svoje družbe. Da sklep ne bo sprejet, je najbrž malo verjetno, saj je, kot je običajno, pri sestavi vsebine seje skupščine ob upravi sodeloval tudi nadzorni svet, v katerem so predstavniki največjih lastnikov. Največji delež ima podjetje Storkom, Tomaž Subotič in po novem celjsko podjetje GTG gens imata vsak po malo manj kot četrtino delnic. Železar je zanimiv predvsem zaradi pomembnega lastništva, ki ga ima v družbi Štore Steel.

Družbo pooblaščenko Železar Štore so leta 1998, ko se je zaključevala velika slovenska privatizacijska zgodba, ustanovili takrat zaposleni v štorski železarni, vanjo vložili svoje certifikate in postali njeni lastniki. Najprej jih je bilo več kot tisoč, nato se je z leti njihovo število zmanjšalo. Najbolj po letu 2016, ko je v lastništvo družbe vstopil slovensko-češki poslovnež Tomaž Subotič, ki je od borzno-posredniške družbe Ilirika odkupil približno 10odstotni delež ter nato začel odkupovati tudi delnice malih delničarjev. Pooblaščenka ga je zanimala predvsem zaradi 20odstotnega deleža v družbi Štore Steel, ki ga ima še danes. Svoj delež v Železarju sta več let povečevala tudi Storkom in Marjan Mačkošek, nekdanji generalni direktor štorske jeklarne, ki je leta 2021 svoj malo več kot 11 -odstotni delež prodal Subotiču. Do letos je bil z 48odstotnim deležem največji lastnik Tomaž Subotič, ki je, kot je razvidno iz javno objavljenih podatkov, polovico svojih delnic prodal celjski družbi GTG gens v lasti Aleksandra Govca. Ta je znan predvsem po solastništvu v podjetju GTG plin, ki so ga leta 2021 kupili Istrabenz Plini. Največji delničar Železarja je po zadnjih podatkih z malo manj kot 42odstotnim deležem podjetje Storkom, v katerem je pomemben lastnik Anton Franulič, ki je tudi direktor Železarja. Subotič in GTG gens imata vsak po malo manj kot četrtino delnic. Na vprašanje, zakaj je prodal polovico delnic celjskemu podjetju, nam Tomaž Subotič še ni odgovoril. Malih delničarjev je le še nekaj deset, v lasti imajo samo še po nekaj delnic.

Vedno manj finančnih prihodkov

Železar, ki se sicer ukvarja z nudenjem administrativnih del, je torej zanimiv predvsem zaradi lastniških deležev, ki jih ima v drugih podjetjih. Je drugi največji lastnik družbe Štore Steel, v družbi Itro je do junija letos imel 13, 6odstotni delež, v Uniorju je lastnik malo več kot 1, 5 odstotka delnic. Zadnja leta je sam ustvarjal zelo malo prometa. Lani je znašal le 1. 624 evrov. Največji vir njegovih finančnih prihodkov so bile dividende, ki jih je dobil kot delničar. Vendar tudi ta vir iz leta v leto bolj usiha. Še leta 2022 je Železar na račun dividend dobil malo manj kot milijon evrov, lani le še 33.900 evrov. Predlani in lani je imel izgubo, zadnja tri leta ni imel nobenega zaposlenega.

Ohraniti čim več premoženja

Uprava in nadzorni svet kot razlog za likvidacijo družbe pooblaščenke navajata, da namena, zaradi katerega je bila ustanovljena, ni več. Ob tem želita, da bi lastniki z likvidacijo pridobili oziroma ohranili čim več premoženja. V sklicu seje skupščine sta zapisala, da je »z odprodajo naložb in načrtovano prodajo podjetja Štore Steel izčrpan poglavitni namen družbe. Uprava je ocenila, da bi z nadaljnjim poslovanjem nastajali stroški, ki ne bi vodili v povečanje premoženja. Zato je najbolj gospodarno, da družba preneha delovati, unovči preostalo premoženje ter ga v postopku likvidacije razdeli delničarjem«. Vrednost osnovnega kapitala Železarja, ki je razdeljen na malo manj kot 970 tisoč delnic, znaša 1, 6 milijona evrov. Še pred petimi leti je imela družba 3, 9 milijona evrov osnovnega kapitala, a so ga leta 2020 lastniki zmanjšali na 2, 4 milijona evrov. Na račun zmanjšanja osnovnega kapitala je vsak delničar za eno svojo delnico dobil 1, 55 evra. Leta 2023 so osnovni kapital zmanjšali še za 804 tisoč evrov, vsak delničar je za eno svojo delnico dobil 0, 83 evra. Po cenitvi, ki je bila narejena konec letošnjega aprila, znaša zdaj vrednost delnice 7, 22 evra.

Trije likvidacijski upravitelji

Likvidacijski postopek se bo začel z vpisom skupščinskega sklepa v sodni register. Likvidacijski upravitelji bodo Anton Franulič, Tomaž Subotič in Aleksander Govc. Če na seji skupščine sklep o likvidaciji ne bo sprejet, bodo lastniki imenovali nov nadzorni svet, saj bo sedanjemu konec avgusta potekel enoletni mandat. V nadzornem svetu naj bi poleg Subotiča in Govca bil še Gregor Franulič. Železar, ki se sicer ukvarja z nudenjem administrativnih del, je zanimiv predvsem zaradi lastniških deležev, ki jih ima v drugih podjetjih. Je drugi največji lastnik družbe Štore Steel, v družbi Itro je do junija letos imel 13, 6odstotni delež, v Uniorju je lastnik malo več kot 1, 5 odstotka delnic.

Več...

Delničarjem Intereurope po 12 letih dividende

Medij: STA Avtorji: STA Teme:  mali delničarji  Datum: Sobota, 26.julija 2025 Vir: TUKAJ

Družba Intereuropa bo od 18,7 milijona evrov bilančnega dobička za dividende namenila 1,2 milijona evrov, od tega za navadne dividende 1,1 milijona evrov, je sklenila skupščina družbe, ki je v večinski lasti Pošte Slovenije.

Gre za prvo izplačilo dividend po 12 letih, je sporočilo Društvo MDS, katerega predlog za višje dividende ni bil sprejet. Delničarji, med katerimi je z več kot 94-odstotnim deležem največji državna Pošta Slovenije, ki ima v lasti tudi vse prednostne delnice, so sprejeli predlagani sklep, po katerem bo družba za navadne dividende namenila 1,1 milijona evrov, tako da bo dividenda na navadno in na prednostno delnico znašala po 0,04 evra bruto.Za prednostne dividende bo namenjenih dobrih 106.000 evrov, tako da bo prednostna dividenda znašala 0,01 evra bruto na prednostno delnico, so po petkovi skupščini sporočili iz Društva Mali delničarji Slovenije (MDS).Preostanek bilančnega dobička v znesku 17,5 milijona evrov bo ostal nerazporejen, o njegovi uporabi bodo odločali v naslednjih poslovnih letih.

Skupščina je zavrnila nasprotni predlog MDS, da bi delničarjem namenili 37 centov bruto na delnico. V društvu so opozorili, da so zaradi umika delnice iz kotacije na Ljubljanski borzi stroški za vodenje trgovalnih računov višji, izplačilo višje dividende pa da bi bilo "le mali obliž na 12-letno neizplačilo dividend" preostalim malim delničarjem. Teh je bilo po navedbah društva konec leta 2024 nekaj manj kot 1800, v lasti pa so imeli okoli 1,56 milijona navadnih delnic Intereurope.

Skupščina je upravi in nadzornemu svetu podelila razrešnico ter za revizorja za poslovna leta 2025, 2026 in 2027 imenovala družbo Ernst & Young.Skupina Intereuropa je lani ustvarila 204,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je devet odstotkov več kot leto prej. Bruto dobiček iz poslovanja (EBITDA) je bil s 17,5 milijona evrov višji za okoli 11 odstotkov, čisti dobiček pa s 5,3 milijona evrov nižji za 27 odstotkov, je razvidno iz letnega poročila.

V prvem četrtletju letos je imela skupina 50,6 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani. EBITDA je znašal 3,8 milijona evrov, 13 odstotkov manj, čisti dobiček pa je bil pri 900.000 evrih oz. 37 odstotkov nižji kot v lanskem obdobju, je maja objavila družba.

 

Več...

Sparkasse in DBS pregledujeta poslovanje Lona

Medij: Dnevnik Avtorji: Sebastjan Morozov Teme:  mali delničarji  Datum: Sobota, 21. .junija 2025 Vir: TUKAJ

Potem ko je lani podjetju GIC Gradnje, Otmanu Zornu in njegovemu podjetju Zorn Plus spodletela prevzemna ponudba za nakup delnic Hranilnice Lon, zdaj njeno poslovanje pregledujeta Deželna banka Slovenije in Sparkasse.

Na skupščini Hranilnice Lon je uprava potrdila, da neimenovani prodajni posrednik, ki so ga angažirali nekateri delničarji, išče nove vlagatelje. Uprava je tudi razkrila, da so v Lonu vzpostavili virtualno sobo, v kateri potencialni prevzemniki pregledujejo podatke o poslovanju hranilnice, pri čemer se neuradno govori o dveh možnih prevzemnikih, je pojasnil predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (MDS) Rajko Stanković, ki je bil na skupščini.

Po naših informacijah nameravata delnice prodati podjetje GIC Gradnje v lasti Ivana Cajzka, ki obvladuje 20,28-odstotni, in poslovnež Otmar Zorn, ki ima v lasti 12,55-odstotni lastniški delež Lona, za svetovalca pri prodaji pa je bilo angažirano podjetje PricewaterhouseCoopers (PwC).

Možnosti, da bi do prevzema Lona, ki ima dovoljenje za opravljanje bančnih poslov, prišlo, so pičle, ocenjuje več medsebojno nepovezanih virov iz bančnih krogov. To pa zato, ker naj bi Zorn in GIC Gradnje za delnice hotela iztržiti (pre)visoko kupnino. V podatkovni sobi naj bi vodstvo Lona razkrilo le omejene podatke, ki jih po neuradnih podatkih pregledujeta oziroma jih bosta pregledovali dve manjši banki, ki poslujeta na slovenskem trgu – Deželna banka Slovenije in Sparkasse, sicer v avstrijski lasti. Kot je ocenil eden od naših sogovornikov, naj bi banki le tipali teren za kasnejši možni prevzem.

Po pojasnilih Lona trenutno v zvezi s prodajo delnic ne poteka prevzemni postopek. Nekateri večji lastniki že od neuspele prevzemne ponudbe iščejo interes pri potencialnih strateških investitorjih za prodajo svojega deleža, pri čemer v tem trenutku ni mogoče predvideti, kdaj bi se ta proces lahko zaključil oziroma ali bo prišlo do transakcije. »V Lonu le zagotavljamo potrebne organizacijske in druge ukrepe, da se zagotovi ustrezna podpora pri posredovanju podatkov, vse izključno z namenom, da se potencialnim kupcem omogočijo kakovostni podatki o stanju v hranilnici.« Če bi nastopili pomembni dogodki ali nova dejstva ali bi bila objava oziroma obvestilo zahtevana skladno z regulativo, bo Lon pravočasno objavil vse pomembne informacije in obvestil Agencijo za trg vrednostnih papirjev.

Slab odziv na prevzemno ponudbo

Otmar Zorn, njegovo podjetje Zorn Plus in GIC Gradnje so se lani podali v prevzem Hranilnice Lon. V trenutku prevzema sta Zorn in GIC Gradnje obvladovala dobrih 41 odstotkov Lona. Za delnico so bili prevzemniki pripravljeni odšteti 75 evrov, kar pomeni, da so Lon vrednotili na 16,8 milijona evrov. Prevzemno ponudbo so sprejeli delničarji, ki so imeli skupaj v lasti 12,75 odstotka delnic, za njeno uspešnost pa prevzemni prag ni bil določen. Toda ker prevzemniki v času trajanja prevzema od Banke Slovenije, regulatorja trga, niso dobili potrebnega dovoljenja, je prevzemna ponudba spodletela.

Zaradi previsokih pričakovanj dveh večjih lastnikov so možnosti, da bi bodisi Deželna banka Slovenije bodisi Sparkasse prevzela Hranilnico Lon, po ocenah poznavalcev razmer pičle.

Pred objavo prevzemne ponudbe sta imela Zorn in GIC Gradnje dovoljenje Banke Slovenije, da vsak od njiju poveča lastništvo do največ 33 odstotkov, pred prevzemom pa so prevzemniki sklenili delničarski sporazum. Ker sta se Zorn in GIC Gradnje pred objavo prevzemne ponudbe deklarirala kot povezani osebi, sta morala skupno lastništvo kasneje znižati pod 33 odstotkov, da sta lahko ohranila glasovalne pravice na skupščini. Zato je Zorn 8,48 odstotka delnic prodal podjetju Lumar Invest, ki je stoodstotni lastnik podjetja Lumar IG, ki se ukvarja s izdelavo lesenih hiš, njegov lastnik pa je Marko Lukič. Po neuradnih podatkih je interes Banke Slovenije, da Hranilnica Lon dobi strateškega lastnika. Največji posamični lastnik Lona s četrtinskim lastniškim deležem je švicarsko podjetje Kylin Prime Group, v lasti kitajskega poslovneža Kai Daia, ki je v stečajnem postopku. Zaradi kršitve prevzemne zakonodaje ta paket delnic nima glasovalnih pravic.

Prekrškovni postopek zoper Balogha in Grudna

Banka Slovenije je pred dnevi zoper Hranilnico Lon, predsednika uprave Imreja Balogha in Iga Grudna, v preteklosti direktorja upravljanja terjatev na DUTB, sprožila prekrškovni postopek. Razlog je bil, ker Balogh in Gruden od začetka leta 2021 nista ravnala s profesionalno skrbnostjo, saj nista vzpostavila in uresničevala ustrezne politike in postopkov za upravljanje kreditnega tveganja na podlagi zakona o bančništvu. Medtem ko je Banka Slovenije Hranilnico Lon oglobila z 80.000 tisočaki, je Baloghu izrekla globo v višini 2700 evrov, Grudnu pa v višini 2500 evrov. Kot so pojasnili v Hranilnici Lon, je iz javno objavljene odločbe o prekršku razvidno, da so deloma že odpravili kršitve, preostale bodo odpravljene skladno s postavljenimi roki. Zoper odločbo o prekršku sta Balogh in Gruden sprožila postopek sodnega varstva po zakonu o prekršku.

 

Več...

Delničarji Lona tudi letos brez dividend Ljubljana

Medij: www.gorenjskiglas.si Avtorji: STA Teme:  mali delničarji  Datum: Torek, 17.junija 2025 Vir: TUKAJ

Delničarji Hranilnice Lon letos deseto leto zapored ostajajo brez dividend. Uprava pod vodstvom Imreja Balogha je sicer predlagala razdelitev velike večine bilančnega dobička, ki je konec leta 2024 znašal nekaj več kot 600.000 evrov, vendar predlog na današnji skupščini ni dobil zadostne podpore.

Po predlogu uprave naj bi od 602.319 evrov bilančnega dobička ob koncu leta 2024 za izplačilo delničarjem namenili 560.065 evrov, kar bi pomenilo dividende v višini 2,50 evra bruto na delnico. Balogh je pred glasovanjem o tem predlogu dejal, da so bili v letu 2024 ponovno doseženi rekordni poslovni rezultati. A kot je razvidno iz zapisnika skupščine, objavljenega na Ajpesu, je za glasovalo le 37,8 odstotka na skupščini zastopanega kapitala. Proti izplačilu dividend so glasovali trije delničarji Hranilnice Lon, med njimi dva največja, to sta družba GIC Gradnje in podjetnik Otmar Zorn, so sporočili iz društva Mali delničarji Slovenije (MDS).

Hranilnica Lon je ob osemodstotni rasti prihodkov lani zabeležila 3,22 milijona evrov čistega dobička. Balogh je danes dejal, da je s tem v celoti pokrila pretekle izgube v skupnem znesku dva milijona evrov.Delničarji so upravi in nadzornemu svetu podelili razrešnico, k čemur sta MDS in Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) napovedala izpodbojne tožbe.Za člana nadzornega sveta so za nov petletni mandat imenovali Uroša Vidovića in za novo članico nadzornega sveta Majo Žgajnar. Tudi na ta sklepa nameravata MDS in VZMD vložiti izpodbojne tožbe.Največji delničarji Lona so po podatkih iz poslovnega poročila za leto 2024 švicarski Kylin Prime Group s skoraj 25-odstotnim deležem, Zorn z 21-odstotnim in slatinski gradbinec GIC Gradnje z 20,3-odstotnim deležem.

Predsednik MDS Rajko Stanković je na skupščini spraševal, ali drži informacija s trga, da potekajo prodajne aktivnosti. Uprava je potrdila, da prodajni posrednik, ki so ga najeli nekateri delničarji, išče nove vlagatelje. Razkrila je tudi, da so vzpostavili virtualno sobo, ki jo že pregledujejo potencialni investitorji. Neuradno se govori o dveh potencialnih prevzemnikih, so še sporočili iz MDS.

 

Več...

Delničarjem Petrola 2,10 evra bruto dividende

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Srečko Klapš Teme:  mali delničarji, Petrol Datum: Torek, 27. maj 2025 Vir: TUKAJ

Na skupščini tudi o (pre)nizkih maržah in spremembi statuta brez zadostne podpore delničarjev. SDH zanimale visoke rezervacije za obnovljive vire.

Na skupščini tudi o (pre)nizkih maržah in spremembi statuta brez zadostne podpore delničarjev. SDH zanimale visoke rezervacije za obnovljive vire. Na opoldanski skupščini delničarjev Petrola so ti podprli sklep 2,10 evra bruto dividende na delnico, za kar bodo namenil večino lanskega bilančnega dobička. Lanski bilančni dobiček Petrola je bil 86,6 milijona evrov, za dividende pa bodo namenili 86,3 milijona evrov. Dividende, ki bodo letos 30 centov višje od lanskih, bodo izplačane 1. avgusta tistim, ki bodo pri KDD kot lastniki vpisani 31. julija. Preostanek bilančnega dobička bo šel v druge rezerve, so še odločil delničarji.

Na skupščini je bilo govora tudi o maržah. Dari Južna, eden večjih lastnikov Petrola, je dejal, da so te smešno nizke in na daljši rok onemogočajo izplačilo dividend. "Glede na to, da k rasti prihodkov pomembno vplivajo tudi marže na pogonska goriva, v Sloveniji v primerjavi s tujimi trgi z njihovo višino ne moremo biti zadovoljni. Zdaj smo na 9,9 centa in spet rožljajo s tem, da bi šli na osem centov. Razumem državo, da si raje dvigne trošarino, kot da bi jo zanimale dividende. To razumem, ni pa fer. Marže so smešno nizke glede na tujino. Če hočemo, da se Petrol razvija, potrebuje marže kot soseščina," so Južno povzele Finance. 

Rajko Stanković, ki je v imenu Društva Mali delničarji Slovenije zastopal 1,5 odstotka prisotnega lastniškega kapitala Petrola, je dodal, da če bi se napoved o znižanju marže za dva centa uresničila, bi to pomenilo 23,96 centa manj bilančnega dobička na delnico, pri tem pa bi bil največji izpad ravno pri državi, ki bi zaradi tega prejela nekaj manj kot 7 milijonov evrov dividend. "Zato nas skrbi napoved, da se bo marža domnevno znižala. V Društvu MDS zato še enkrat vse odločevalce v državi pozivamo, da razmislijo o višji marži pri pogonskih goriv in ne o njenem nižanju. "Da si boste lažje predstavljali: 1 cent marže predstavlja 10 milijonov evrov bilančnega dobička oziroma 11,98 centa na delnico potencialne dodatne dividende, če bi samo polovico namenili v ta namen," je še ponazoril Stanković.

Skupščina delničarjev pa ni podprla spremembe statuta Petrola, ki bi nekoliko zmanjšala pooblastila predsednika uprave Saše Bergerja. Za spremembe je sicer glasovalo dobrih 50 odstotkov navzočih, a za statutarne spremembe je potrebna vsaj 75-odstotna podpora delničarjev. 

Na skupščini je odmevalo tudi vprašanje predstavnika Slovenskega državnega holdinga (SDH), povezano z oblikovanimi rezervacijami, na temo delne neskladnost na področju obnovljivih virov energije v prometu. Za ta namen ima namreč Petrol po pisanju Financ oblikovanih za 39 milijonov evrov rezervacij. "Ker gre za veliko postavko, prosimo za pojasnila, za kakšne neskladnosti gre in na katerih trgih. Kakšen delež biokoponente dosega v Sloveniji in kakšnega na drugih trgih? SDH pričakuje, da Petrol posluje v skladu s predpisi," je povedal. Sašo Berger, predsednik uprave Petrola, je delničarju odgovoril, da bodo glede na obseg vprašanj naknadno odgovorili pisno. Ob tem je opozoril na izzive na področju zakonodaje, ki se tičejo biogoriv in zavez pri končnih uporabnikih, saj da je slovenska zakonodaja na tem področju bistveno ostrejša od zakonodaj sosednjih držav.

Delničarji Petrola, največji lastnik je slovaško-češka finančna skupina J&T z 12,78-odstotnim deležem, država pa ima neposredno ter preko Slovenskega državnega holdinga in Kapitalske družbe v lasti približno tretjinski delež, so upravi in nadzornemu svetu podelili razrešnico za delo v minulem letu. Petrol je lani na ravni skupine ustvaril 6,1 milijarde evrov prihodkov od prodaje in imel pod črto 145,9 milijona evrov dobička. V prvem letošnjem četrtletju pa je Petrol na ravni skupine ustvaril 1,5 milijarde evrov prihodkov od prodaje in 31 milijonov evrov čistega dobička.

Več...

Koliko bi prihranil voznik pri nakupu bencina, če država zniža marže?

Medij: 360 info Novinarka: Suzana Kos Rubrika: Gospodarstvo, Petrol Datum:27.05.2025 Vir objave: TUKAJ

Pred današnjo skupščino Petrola poziv k pomiritvi lastnikov. Če država zniža maržo za en cent, se po nekaterih izračunih zniža dobiček tega naftnega trgovca za deset milijonov evrov.

Na Slovenskem državnem holdingu (SDH) – ta skupaj s Kapitalsko družbo upravlja 32-odstotni lastniški delež v največjem naftnem trgovcu pri nas – ne razkrivajo, kako bodo glasovali na današnji skupščini Petrola.

Če se duhovi med največjimi lastniki niso pomirili, je pričakovati, da predlog sprememb statuta, s katerim bi zmanjšali moč predsednika uprave družbe Saše Bergerja, ne bo dobil potrebne 75-odstotne podpore delničarjev. 

Petrol ima, kot smo pisali, tako imenovani mandatarski sistem, po katerem si lahko sodelavce - člane uprave izbere predsednik uprave sam, obvezno pa je tudi sopodpisnik pomembnih pogodb. Z novim statutom bi se mandatarski sistem spremenil, večjo vlogo bi dobili nadzorniki. 

Ko so v Društvu malih delničarjev (fizične domače in tuje osebe imajo v lasti dobro petino delnic Petrola), zbirali pooblastila za zastopanje na današnji skupščini, so po besedah predsednika društva Rajka Stankovića ugotovili, da večina malih delničarjev podpira spremembo statuta, in tako bodo tudi glasovali. Je pa sprejetje sprememb statuta odvisno od države oziroma spora med SDH in Darijem Južno, ki je največji posamični lastnik Petrola in je prek najnovejše sestave nadzornega sveta pravzaprav prevzel Petrol.

Tudi v upravi družbe ima svojega zvestega človeka, to je član uprave Marko Ninčević, ki je v preteklosti vodil Lisco (ta je prav tako v lasti Južne), njuno znanstvo pa sega v čase, ko je bil Ninčević še zaposlen v bančništvu (NLB in Gorenjska banka).

Če bodo danes torej potrjene predlagane spremembe statuta, bo to pomenilo, da so se strasti umirile, sicer pa bo vojna do konca, ocenjujejo naši sogovorniki.

V Društvu malih delničarjev si želijo pomiritve med lastniki, češ da nesoglasja škodijo naftnemu trgovcu.

»Pozivamo vse akterje, da sedejo za skupno mizo in poiščejo najboljše možne rešitve za delničarje Petrola in družbo samo,« pravi Stanković.

Nižja marža bi vplivala na dobiček

V Društvu malih delničarjev tudi niso naklonjeni znižanju marže, ki jo v vladni uredbi – zdaj je dokument v medresorskem usklajevanju – predvideva ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pod vodstvom Bojana Kumra. Na ministrstvu so potrdili, da so uredbo pripravili in da opredeljuje tudi višine dovoljene marže za regulirane cene naftnih derivatov.

Neuradno ministrstvo predlaga znižanje marže s sedanjih skoraj desetih centov na osem. 

Medtem, ko sogovorniki iz Petrola ocenjujejo, da za znižanje marže ni nobene podlage, v Društvu malih delničarjev celo ocenjujejo, da bi bila s tem država oziroma davkoplačevalci oškodovani.

Znižanje marže za en cent naj bi namreč pomenilo izpad bilančnega dobička Petrola v višini desetih milijonov evrov – na delnico pomeni to 11,98 centov potencialne dividende – pri čemer država od tega izgubi 3,5 milijona evrov. 

Če bo vlada sprejela odločitev o znižanju marže za dva centa, bo voznik pri 60-litrskem rezervoarju pri nakupu bencina privarčeval 1,2 evra. Država pa bo izgubila 7 milijonov evrov.

»Tega znižanja marže ni mogoče opravičiti s tem, da bo več tujcev poleti točilo bencin pri nas iz več razlogov, prvič, ker ne obstajajo nobeni takšni izračuni, drugič, ker se to dogaja v zadnjem hipu pred poletno sezono in so ti ukrepi prepozni,« še dodajajo naši sogovorniki.

Han v pomiritveno misijo

Ali bo gospodarskemu ministru Matjažu Hanu, ki je po naših informacijah napovedal, da bo skušal umiriti strasti med lastniki Petrola, uspelo, še ni jasno. Medresorsko usklajevanje glede sprememb, ki jih prinaša Kumrova uredba, teče vse do predložitve dokumenta na sejo vlade, o čemer pa odloča predsednik vlade Robert Golob. Veljavnost sedanje uredbe poteče 17. junija. 

Marže na Hrvaškem, opozarjajo v Petrolu, so za dobrih pet centov višje kot pri nas. Če bodo pri nas res znižane, bo razlika še večja. Za primerjavo prikazujemo tudi marže v drugih državah, kjer so razlike v primerjavi s Slovenijo še večje.

Več...

Cinkarna Celje prvo četrtletje zaključila s skoraj petkrat večjim dobičkom

Medij: N1 Forbes Slovenija Avtorji: Kaja Stepančič Teme: Cinkarna Celje , mali delničarji Datum: Petek, 21. maj 2025 Stran: TUKAJ

Prodaja Cinkarne Celje se je najbolj povečala na trgih EU, kjer so prodali za 28 odstotkov oziroma 10,3 milijona evrov več pigmenta

V prvem četrtletju je Cinkarna Celje ustvarila 58,2 milijona evrov prihodkov od prodaje in 6,3 milijona evrov čistega dobička.

Cinkarna Celje je v prvem četrtletju ustvarila 58,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 22 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Na to so vplivale predvsem višje prodane količine in prodajne cene pigmenta titanovega dioksida, glavnega proizvoda Cinkarne Celje, so sporočili iz družbe prek spletne strani ljubljanske borze.

Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je znašal 11,7 milijona evrov, s čimer je bil za 150 odstotkov večji kot v lanskem prvem četrtletju. Delež EBITDA v prihodkih od prodaje je znašal 20 odstotkov. Čisti dobiček je poskočil za kar 392 odstotkov in dosegel 6,3 milijona evrov, potem ko se je lani ustavil pri 1,3 milijona evrov.

Zaslužek najbolj povečali na trgih EU

Prodaja na tuji trg se je v prvem četrtletju medletno povečala za 24 odstotkov, medtem ko je v Sloveniji v tem obdobju narasla za devet odstotkov na 4,1 milijona evrov.

Najobčutnejši dvig prodaje so zabeležili na trgih EU, na katerih tudi z naskokom prodajo največ. V prvem četrtletju so na teh prodali za 47,8 milijona evrov pigmenta, s čimer je prodaja poskočila za 28 odstotkov oziroma za približno 10,3 milijona evrov.

Sledile so tretje države, kjer so prihodki od prodaje znašali 4,3 milijona evrov, a se v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem zmanjšali za 15 odstotkov. Na dolarskih trgih je prodaja poskočila za 63 odstotkov na skoraj dva milijona evrov.

Za naložbe, nabavo osnovnih sredstev in nadomestne opreme so v Cinkarni Celje v prvih treh mesecih porabili 4,2 milijona evrov. Pri tem so navedli, da vlagajo v programe, ki kažejo potencial rasti, ter da sledijo cilju zniževanja operativnih stroškov in zagotavljajo rentabilen obseg količinske proizvodnje.

Pritiski na marže tako zunaj kot znotraj EU

V začetku leta so začeli veljati stalni antidumpinški ukrepi na uvoz kitajskega pigmenta titanovega dioksida, ki so nadomestili začasne ukrepe iz leta 2024. Učinki teh sprememb na tržno ravnotežje se bodo jasneje pokazali v naslednjih četrtletjih, so navedli v Cinkarni Celje.

Ob tem so opozorili, da “kitajski proizvajalci kljub uvedenim antidumpinškim ukrepom, še naprej proaktivno iščejo poti na evropski trg, pogosto tudi z nižjimi cenami, kar ustvarja dodatni pritisk na marže evropskih proizvajalcev”. Ob tem se po njihovih informacijah na trgu pojavljajo hibridne mešanice z znižano vsebnostjo titanovega dioksida, ki ostajajo pod pragom za carinjenje.

“Hkrati zahodni proizvajalci zaradi slabših tržnih pogojev in nižjih cen na netarifnih trgih preusmerjajo dodatne količine pigmenta na zaščitene, tarifne trge, kar povečuje cenovni pritisk tudi znotraj EU. Pričakovati je, da se bo ta pritisk v prihodnjih mesecih še okrepil,” so še zapisali v nerevidiranem četrtletnem poročilu.

 

Več...

V Uniorju zazevala 42-milijonska luknja, družba kršila zaveze do bank

Medij: N1 Forbes Slovenija Avtorji: Bojana Humar, Andreja Lončar Teme: Unior, mali delničarji Datum: Petek, 24. april 2025 Stran: TUKAJ

Zreško podjetje je lansko leto sklenilo z debelimi izgubami, čeprav so v začetku leta napovedovali osem milijonski dobiček.

Nadzorni svet družbe Unior je na današnji seji med drugim obravnaval in potrdil revidirano letno poročilo Skupine Unior in družbe Unior za poslovno leto 2024, so objavili na spletni trani Ljubljanske borze.

Družba Unior je leto 2024, kot smo pri Forbesu Slovenija razkrili včeraj, zaključila z izgubo v višini 41,2 milijona evrov. Od tega pomeni izguba iz tekočega poslovanja 16,7 milijona evrov, preostalih 24,5 milijona evrov pa se nanaša na izredne stroške prestrukturiranja in potrebne odpise.

Spomnimo, da so v začetku leta napovedovali osem milijonov dobička.

Čistih prihodkov od prodaje je bilo za 191,3 milijona evrov, leto prej skoraj 206 milijonov.

Medtem je celotna skupina Unior, ki jo poleg matičnega podjetja sestavlja še 14 odvisnih in tri pridružena, zabeležila 54 milijonov izgube (leto prej blizu pet milijonov dobička) ob 249,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je dobrih deset milijonov manj kot leto prej. Na redno poslovanje se nanaša 10,9 milijona evrov izgube, 43,2 milijona evrov pa se nanaša na izredne vplive v letu 2024.

Kršitev zavez in “kritično” finančno tveganje

Poročilo razkriva še, da so bile zaradi neizpolnitve ene od finančnih zavez do bank upnic dolgoročne finančne obveznosti Uniorja in Uniturja do bank prerazporejene med kratkoročne finančne obveznosti. Kršitev zavez je po navedbah v poročilu posledica enkratnega dogodka, za katerega pa Unior ni dobil soglasja bank za spregled kršitve zavez.

Dolgoročne finančne obveznosti Uniorja so se tako v primerjavi s stanjem ob koncu leta 2023 znižale za 100,7 milijona evrov, medtem ko so se kratkoročne finančne obveznosti povečale za 84,7 milijona evrov

Družba tveganje zaradi visoke zadolženosti ocenjuje kot kritično, kar je najvišja stopnja tveganja. “Visoka zadolženost ogroža varnost poslovanja in njegov obstoj, ovira potencial rasti in razvoja družbe, zmanjšuje ugled družbe, predstavlja dodatno tveganje sposobnosti preživetja v primeru nastopa večjih kriz, onemogoča dodatno zadolževanje ter povzroča visoke stroške financiranja in slab denarni tok družbe,” piše v letnem poročilu.

Podjetje preučuje možnosti dodatnih oziroma nadomestnih virov financiranja; pri tem navaja refinanciranje pod ugodnejšimi pogoji, obveznice, zadolžnice, dokapitalizacijo. V letnem poročilu zapiše še, da skupina letos načrtuje izboljšanje poslovanja, redno poravnava obveznosti do bank ter je z njimi v dogovarjanju, da pridobi že omenjeno soglasje za prekršene zaveze. “Na osnovi tega skupina ocenjuje, da obstaja zelo majhna verjetnost odpoklica kreditov in zato predpostavka delujočega podjetja ni ogrožena,” v poročilu oceni vodstvo podjetja.

Direktor: stanje slabše od pričakovanega

Predsednik uprave Robert Vuga, ki je na čelo zreškega podjetja v težavah prišel 1. junija lani, je v letnem poročilu med drugim zapisal, da se je že v prvih tednih njegovega mandata izkazalo, da je bilo dejansko stanje bistveno slabše od pričakovanega. Nadzorni svet je zato med drugim je naložil novi upravi izvedbo revizije poslovanja programa Strojegradnja za obdobje odleta 2017 do 2024 in podrobno preučitev možnosti dokapitalizacije.

“Ključna naloga uprave v naslednjem obdobju bo tako zagotavljanje finančne stabilnosti, ki je nujna za nadaljnji razvoj družbe. V letu 2024 smo se v upravi lotili nekaterih težkih, a nujnih ukrepov, ki so bili prepoznani že v preteklosti, a žal nikoli v celoti izvedeni. Med najpomembnejšimi je zaprtje obrata v Starem trgu ob Kolpi. Odločitev, ki predvsem z vidika zaposlenih ni bila lahka, je bila glede na oddaljenost obrata in s tem povezano procesno neučinkovitost edina smiselna.

Program Strojegradnja, ki je skozi vsa leta posloval z izgubo in v letu 2024 ostal praktično brez naročil, smo začeli postopoma ukinjati. Ukrep je logičen korak k racionalizaciji poslovanja in osredotočanju na zdrave, perspektivne dejavnosti.”

Dejavnost strojegradnje bodo letos reorganizirali in delno združili z oddelkom Vzdrževanje in drugimi oddelki znotraj Uniorja, piše v letnem poročilu za lani.

Prvi učinki sanacije

Nadzorni svet ugotavlja, da bo sanacija družbe izjemno zahtevna in dolgotrajna, zato nalaga upravi, da z enako intenzivnostjo nadaljuje z izvajanjem sprejetih ukrepov. Ob tem nadzorni svet izpostavlja, da so prvi pozitivni učinki že vidni, in ocenjuje delo uprave v preteklem obdobju kot učinkovito.

Da bi zmanjšali izgubo, so lani v zreškem podjetju za proizvodnjo odkovkov in ročnega orodja prodali turistični del, podjetje Unitur, v postopku prodaje je kragujevško podjetje Unior Components.

Skupne finančne obveznosti družbe Unior so na zadnji dan lanskega leta znašale 99,156 milijona evrov. Kot smo poročali pred dnevi, podjetje za bančni dolg plačuje zelo visoke obresti. Lani so tako izdatki za ta namen znašali 7,6 milijona evrov in so 16,5 odstotka višji kot leto prej..

Kot nam je dejal vir iz vodstva družbe, je uprava v zadnjem letu – ob skrbi za redno poravnavanje obveznosti – tako banke kot kupce redno obveščala o stanju v družbi in poteku prestrukturiranja. Decembra je v upravo prišla nova članica Lilijana Sirk, ki je pristojna za finance, njena osrednja naloga pa je komunikacija z bankami.

Za zdaj naj bi si uprava podporo financerjev zagotavljala predvsem z doslednim izvajanjem prestrukturiranja. 

V iskanje svežega kapitala

Vuga je nedavno dejal, da je za normalen razvoj podjetja potrebna dokapitalizacija, ki bi omogočila poplačilo dela dolga in tudi svež kapital za nujno potrebne naložbe v avtomatizacijo proizvodnje odkovkov.

Pri KPMG zdaj pripravljajo tako imenovani neodvisni pregled (angleško independent business review), s katerim želijo ugotoviti kapitalsko ustreznost podjetja glede na poslovne načrte ter koliko kapitala podjetje še potrebuje.

Potem naj bi bilo jasno, ali dokapitalizacija, in če da, koliko. Povečanje osnovnega kapitala bi morali nato odobriti tudi obstoječi delničarji, postopek pa bi lahko trajal še slabo leto dni.

Več...

Delničarjem NLB predvidoma 257 milijonov evrov

Medij: Svet24 (Gospodarstvo) Avtorji: S.R./STA Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 10. april 2025 Stran: TUKAJ

NLB namerava letos za izplačilo dividend delničarjem nameniti 50 odstotkov dobička iz leta 2024, kar pomeni 257 milijonov evrov oziroma 37 milijonov evrov več kot lani. Uprava bo izplačilo vnovič predlagala v dveh obrokih, prvič predvidoma na redni skupščini, ki bo junija.

V letu 2024 je NLB delničarjem izplačala za skupaj 220 milijonov evrov dividend, kar predstavlja 40 odstotkov čistega dobička iz leta 2023. Prvi obrok so delničarji potrdili na skupščini junija, drugega pa decembra. V obeh primerih je dividenda na delnico znašala 5,50 evra bruto.

Da bo izplačilo dividend letos znašalo 50 odstotkov dobička iz leta 2024, so iz NLB sporočili že februarja ob objavi nerevidiranih podatkov o lanskem poslovanju. Danes so prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili, da so polovico lanskega dobička zadržali za izboljšanje kapitalskega količnika ob koncu leta, kar pomeni, da je 50 odstotkov na voljo za razdelitev delničarjem.

Tako kot v preteklih letih nameravajo tudi letos skupščini delničarjev predlagati, da se izplačilo izvede v dveh obrokih, ob predpostavki, da ne pride do pomembnejših prevzemnih ali združitvenih aktivnosti.

Lani je NLB Skupina ustvarila 514,6 milijona evrov čistega dobička, kar je sedem odstotkov manj kot v rekordnem letu 2023, a drugo leto zapored nad mejo pol milijarde evrov. Do konca leta 2030 naj bi se povzpel nad eno milijardo evrov, so sporočili iz banke, ki je danes objavila letno poročilo za leto 2024, v katerega je vključila tudi poročilo o trajnosti, prvič pripravljeno v skladu z novo zakonodajo.

Istočasno naj bi se obseg bilančne vsote skupine, ki je ob koncu lanskega leta dosegel nekaj več kot 28 milijard evrov, podvojil.

"Nedavni pretresi zaradi gospodarskih politik ZDA sicer posredno vplivajo na našo regijo, a ker postaja selitev proizvodnje v bližnje države vse bolj privlačna možnost, vseeno menimo, da bi lahko morebitni preusmeritev in prilagoditev evropskega gospodarstva dolgoročno celo okrepili območja, kjer poslujemo," so zapisali v NLB.

 

Več...

Petrol za dividende skoraj dve tretjini dobička

Medij: Delo  Avtorji: Karel Lipnik  Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 11. april 2025 Stran: 9

Naftni trgovec predlaga 2,10 evra bruto dividende na delnico.

Petrol bo delničarjem na redni letni skupščini predlagal izplačilo 2, 10 evra bruto dividende na delnico, kar je 17 odstotkov več, kot so prejeli lani. Za izplačilo dividend bo trgovec z energenti porabil okoli 88 milijonov evrov, kar je 63 odstotkov lanskega čistega dobička. Redna letna skupščina družbe bo zadnji teden maja.

Čisti dobiček skupine Petrol, ki pripada delničarjem, se je lani povečal za dva odstotka in dosegel 138 milijonov evrov. Trgovec z naftnimi derivati je s tem zaostal za postavljenim ciljem, saj je na začetku leta načrtoval 156, 6 milijona evrov čistega dobička. Je pa dosegel prodajne načrte in tudi iztržene marže so bile višje od načrtovanih. Podatki objavljenega revidiranega poročila se ne razlikujejo od marca objavljenih nerevidiranih podatkov poslovanja.

Berger: Regulacija zahteva večjo prilagodljivost

»Leto 2024 je zaznamovala ostra regulatorna politika na področju naftnih derivatov v Sloveniji, ki od družbe zahteva visoko stopnjo prilagodljivosti in učinkovitosti. S premišljenim obvladovanjem stroškov, uspešnim razvojem trgovskega segmenta in dobro prodajo zemeljskega plina smo kljub omejitvam presegli tako lanske rezultate kot načrte. Stabilnost poslovanja smo ohranili tudi z aktivnim obvladovanjem finančnih in tržnih tveganj. Še naprej se prilagajamo regulatornim spremembam na vseh trgih in krepimo temelje za dolgoročno rast, z jasno osredotočenostjo na energetsko tranzicijo, digitalizacijo in trajnostno naravnano poslovanje, lansko poslovanje po objavi letnega poročila ko 2, 1 bruto dividende na delnico bo izplačal Petrol komentira predsednik uprave Petrola Sašo Berger.

Prihodki od prodaje Petrola so medletno zdrsnili za 12 odstotkov in lani dosegli 6, 1 milijarde evrov. Padec je predvsem posledica nižjih cen energentov, ki jih prodaja. Kosmate marže, ki predstavljajo razliko med prihodki in nabavno vrednostjo prodanega blaga, so se lani zvišale za osem odstotkov, tako da so znašale 730 milijonov evrov.

Petrol letos načrtuje enake prihodke, kot jih je ustvaril lani, pri čemer se bodo kosmate marže zvišale na 789 milijonov evrov. To naj bi zadoščalo za 178 milijonov evrov čistega dobička. 63% čistega dobička bo razdelil Petrol.

Prejšnji mesec je že izvedel izredno skupščino delničarjev, saj se je iztekal mandat večini članov nadzornega sveta. Včerajšnja seja je bila zadnja v sedanji sestavi. Poleg potrditve letnega poročila in predloga dividende so se odhajajoči nadzorniki seznanili tudi s poročilom Odvetniške pisarne Zaman in partnerji v zvezi s sklepanjem najemne pogodbe za skladiščenje naftnih derivatov, na podlagi katerega je bilo ugotovljeno, da je bila družbi povzročena materialna škoda, ter sprejeli sklep, da uprava naredi vse potrebno za povrnitev nastale škode. Petrol je lani povečal prodajo naftnih derivatov za dva odstotka. 

 

Več...

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.