Imena plačanih po individualnih pogodbah (še) ne bodo javna
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 12. 2014 Stran: 8
Gospodarsko ministrstvo je želelo podjetja zavezati k razkritju vseh plač po individualnih pogodbah. Medtem nekatera podjetja še trenutnih zakonskih določil o razkrivanju ne spoštujejo.
Čeprav so podjetja že več let zavezana k javni objavi prejemkov članov uprav in nadzornikov, se nekatera podjetja na to še vedno požvižgajo. Sankcij namreč ni. Kljub temu je želelo gospodarsko ministrstvo zaveze podjetij k razkrivanju prejemkov še zaostriti. Po novem bi bile namreč javne plače vseh zaposlenih na individualnih pogodbah, kar bi pomenilo, da bi morala posamezna podjetja objavljati sezname prejemkov desetine zaposlenih. Ministrstvo je (za zdaj) od namere odstopilo, a vsebina zakona se lahko v zakonodajnem postopku še vedno spremeni.
Število individualnih pogodb poslovna skrivnost
Podjetja morajo v skladu z zakonom o gospodarskih družbah že zdaj objaviti na fiksni in variabilni del razčlenjene prejemke članov uprav in nadzornih svetov, nujna pa je tudi objava skupnega zneska, ki ga porabijo za zaposlene, na individualnih pogodbah. Tem pripadajo praviloma znatno višji prejemki od tistih, določenih v kolektivnih pogodbah, poleg tega je posameznikov na individualnih pogodbah veliko več, kot je zgolj članov uprave in nadzornega sveta. Stroški za zaposlene na individualnih pogodbah tako letno v posameznih podjetjih dosegajo tudi več milijonov evrov. Ce je na primer NLB za člane uprave lani porabila slabih 600.000 evrov, je za plačila zaposlenih na individualnih pogodbah porabila kar 6,6 milijona evrov. Holding Slovenske elektrarne (HSE) je za prejemke zaposlenih, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, porabil več kot dva milijona evrov, Telekom Slovenije 4,3 milijona, Petrol pa je med 27 zaposlenih, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe in brez upoštevanja članov uprave, lani razdelil slabe tri milijone evrov oziroma slabih 110.000 evrov na zaposlenega.
Koliko zaposlenih ima sklenjene individualne pogodbe, družbe večinoma ne pojasnjujejo, v državni Zavarovalnici Triglav pa so ta podatek celo označili za poslovno tajnost. V letnem poročilu so ga sicer razkrili in zapisali, da je na individualnih pogodbah 162 zaposlenih, ki so za opravljanje funkcij prejeli skupno kar slabih 11 milijonov evrov oziroma slabih 67.500 evrov po osebi. V Slovenskih železnicah so pojasnili, da imajo trenutno na individualnih pogodbah 79 zaposlenih, po podatkih iz letnega poročila pa so mednje razdelili okoli pol milijona evrov, v Mercatorju pa je takih 0,5 odstotka zaposlenih v družbi, torej okoli 50.
Predvsem podjetja s tujimi lastniki razkrivajo manj
Prejemki vseh navedenih bi bili po prvotnem predlogu zakona o gospodarskih družbah poslej javni, saj je ta podjetjem nalagal prikaz zneska »ločeno za vsako osebo posebej«. »Besedilo je bilo v tem delu preoblikovano, tako da se razkritja ne zahtevajo za vsako osebo posebej,« so nam pojasnili na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Podjetja bodo morala tako še vedno objavljati podatke o prejemkih posameznih članov uprav in nadzornih svetov ter skupne podatke o stroških zaposlenih na individualnih pogodbah.
Čeprav je marsikdaj videti, da gre slovenska zakonodaja pri zahtevah po razkritjih poslovnih podatkov zasebnih družb že predaleč, pa je dejstvo, da so na drugi strani tudi podjetja (pre)pogosto vse prej kot navdušena nad transparentnostjo. Četudi to zahteva zakonodaja. Tako prejemkov posameznih članov uprav v letnih poročilih na primer še vedno ne razkrivajo v Slovenski industriji jekla - SIJ, ki je v večinski lasti ruske družbe Koks, ne razkrivajo jih v Leku, ki je v lasti švicarskega Novartisa, ne v Simobilu v lasti avstrijskega Mobilkoma. Prav tako jih ne razkrivajo v Engrotušu, Hidrii, Iliriji, Iskraemecu, niti v Geoplinu, za katerega velja zaradi večinskega državnega lastništva celo omejitev plač po tako imenovanem Lahovnikovem zakonu.
Pooblaščenka: Na prvi pogled videti pretirano
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnikje pojasnila, da v predlogu novele zakona o gospodarskih družbah, h kateremu so podali pripombe, vsebine, ki bi zahtevala razkritje plač na individualnih pogodbah, še ni bilo. Sicer pa se tak predlog na prvi pogled po njenem mnenju kaže kot pretiran. »Za končno mnenje bi potrebovali obrazložitev predlagatelja o namenu takšne spremembe - o ciljih, ki jih z njo zasleduje in jih ne bi mogel doseči na drugačen, za zasebnost posameznih zaposlenih manj invaziven način,« je dodala.
