Bančni pravniki med teorijo in prakso
Natisni
Medij: Bančni vestnik
Avtorji: Marinček Tomaž
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 13. 02. 2013
Stran: 79
Bančni pravniki med teorijo in prakso S posveta bančnih pravnikov v Zrečah Posvet bančnih pravnikov je letos potekal 17. in 18. januarja v Zrečah, organiziral ga je Izobraževalni center Združenja bank Slovenije. Posveta so se udeležili bančni pravniki z različnih področij bančnega poslovanja iz številnih slovenskih bank. Udeleženci so pozorno prisluhnili strokovnim predstavitvam predavateljev iz univerzitetnih, sodnih, notarskih in bančnih krogov. Uvodoma je direktor Združenja bank Slovenije dr. France Arhar v pozdravnem nagovoru prisrčno pozdravil udeležence posveta in poudaril pomembno vlogo pravnikov v bankah ter spregovoril o evropski bančni uniji. V svojem nagovoru se je dotaknil tudi obvladovanja sistemskega tveganja, zadnjih sprememb zakona o bančništvu in klavzul o zavezah. Aleš Butala z ministrstva za finance in mag. Alenka Zadnik iz SKB banke sta spregovorila o relativno novem instrumentu zavarovanja obveznosti - izvršnici, ki je urejena z zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1 ). Aleš Butala je predstavil bistveno vsebino zakona o preprečevanju zamud pri plačilih in podal primerjavo med izvršnico in menico. Mag. Alenka Zadnik se je v predavanju osredotočila na predstavitve nekaterih težav, ki so se pokazale pri sestavljanju navodila za unovčevanje izvršnic in za katere se pričakuje, da bodo predstavljale probleme v vsakdanji bančni praksi in pri uporabnikih. Predstavila je tudi nekatere pobude za spremembo zakonodaje, ki bi bankam in hranilnicam precej olajšale delo pri izvrševanju izvršnic, sočasno pa bi povečale pravno varnost bank in hranilnic kot nevtralnega člena v postopkih unovčevanja izvršnic. V razpravi se je pokazalo, da izvršnica še ni povsem zaživela v vsakdanji praksi. S posebno pozornostjo so pravniki sledili predstavitvam razmišljanj Vladimirja Balažica, vrhovnega sodnika svetnika, in prof. dr. Renata Vrenčurja s Pravne fakultete v Mariboru, o problemih, povezanih z načelom akcesornosti hipoteke. V zadnjem času se je namreč v zvezi s primeri, ko zastavitelj jamči le kot realni dolžnik za tuji dolg, v sodni praksi izoblikovalo stališče, da terjatve zaradi zaključka stečaja prenehajo, posledično pa zaradi načela akcesornosti preneha tudi hipoteka. Vrhovni sodnik Vladimir Balažic je poudaril bistveno vprašanje, na katerega je treba odgovoriti, in sicer, ali s prenehanjem pravne osebe prenehajo tudi njene obveznosti. Po njegovem mnenju z zaključkom stečajnega postopka proti dolžniku njegove v stečaju nepoplačane obveznosti ne prenehajo, ker kaj takega v zakonu ni predpisano. Obveznost namreč preneha le v primerih določenih z zakonom, obligacijski zakonik (OZ) ureja prenehanje obveznosti v primeru smrti dolžnika v 334. členu, ki določa, da s smrtjo dolžnika preneha obveznost samo, če je nastala glede na osebne lastnosti katere izmed pogodbenih strank ali glede na osebne sposobnosti dolžnika. Ker zakon posebej ne določa, kaj je z obveznostjo dolžnika, ki je pravna oseba, ki preneha, velja analogna uporaba 334. člena OZ. Ker denarna obveznost nikoli ni taka, da bi bila vezana na osebne lastnosti dolžnika, z njegovo smrtjo tudi ne preneha. Če upnik v stečajnem postopku pravočasno ne uveljavi svoje terjatve, pa zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) izrecno določa, da terjatev upnika v razmerju do stečajnega dolžnika preneha. Če bi zakon imel v mislih prenehanje terjatve »erga omnes«, potem pripis „v razmerju do stečajnega dolžnika" ne bi bil potreben. V primerih, ko hipotekami dolžnik ni obenem tudi glavni dolžnik, upnikova terjatev zaradi stečaja torej v neplačanem delu ne preneha. Zato tudi hipoteka ne preneha. Prof. dr. Renato Vrenčur je v referatu podrobno predstavil izbrano sodno prakso s področja hipoteke in stališča, povezana z usodo akcesornih zavarovanj v primeru prenehanja insolventnega dolžnika. Po njegovem mnenju ni utemeljenih razlogov za različno obravnavanje poroštva in hipoteke v primerih, ko zastavitelj jamči za tuji dolg. V obeh primerih gre smiselno in vsebinsko za poroštvo, s tem da je pri hipoteki odgovornost zastavitelja omejena z vrednostjo zastavljene nepremičnine. Smisel zastave in poroštva je prav v tem, da upnik pride do poplačila, če slednjega iz katerega koli razloga ne dobi od glavnega dolžnika. Zato hipoteka v teh primerih ne preneha. Dosledna uveljavitev načela akcesornosti bi v takih primerih namreč v celoti izničila smisel zastave. Tudi drugi dan posveta so udeleženci razpravljali o aktualnih strokovnih temah, kamor zagotovo sodi področje odprtih vprašanj glede finančnih pravnih poslov in s tem povezanih tveganj. Tematiko je predstavil prof. dr. Miha Juhart s Pravne fakultete v Ljubljani, ki se je osredotočil na vprašanje odgovornosti banke za neodobreno transakcijo po veljavni zakonodaji in s tem vprašanjem povezano sodno prakso. Pri opravljanju plačilnega prometa se kot lex specialis uporablja zakon o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS), ki določa posebna pravila o odgovornosti banke, ki nastane pri opravljanju plačilnih storitev in tveganja škod prenaša na izvajalca plačilnih storitev. Za potrošnike posebna pravila veljajo kot prisilni predpis (ius cogensj, med gospodarskimi subjekti pa so dopustni tudi drugačni pogodbeni dogovori. Notarki Nada Kumar in Nataša Erjavec ter prof. dr. Vesna Rijavec s Pravne fakultete v Mariboru so izmenjale teoretične in praktične poglede na nekatera vprašanja, povezana z neposredno izvršljivostjo notarskih zapisov. Po njihovi predstavitvi se je razvila zanimiva razprava glede na trenutno prakso, predvsem v povezavi z bančnimi garancijami. Predstavitev notark Nade Kumar in Nataše Erjavec in predstavitev prof. dr. Vesne Rijavec sta se dopolnjevali, poudarek pa je bil na izvršljivosti notarskega zapisa, kjer je treba razlikovati med neposredno izvršljivostjo, ki je lastnost notarskega zapisa, in dejanskim nastopom izvršljivosti. Predstavljeni so bili pogledi glede pogojev za izvršljivost neposredno izvršljivih notarskih zapisov, predvsem v zvezi nekaterimi bančnimi posli, kjer stališča niso bila povsem usklajena, prof. dr. Vesna Rijavec pa je posebej poudarila pomebnost razlikovanja med pogojnimi, bodočimi in nezapadlimi terjatvami. Razveseljivo je, da so se stališča teorije in prakse in stališča pravnikov iz gospodarstva in notarjev počasi začela zbliževati. Vsi vpleteni skupaj iščejo odgovore in rešitve, ki bi »olajšale življenje« subjektov v gospodarstvu, pri tem pa dosledno sledile pravni teoriji in varovanju pravne varnosti vseh udeležencev. Žal se stališča glede neposredne izvršljivosti revolving kreditov in limitov na transakcijskih računih še niso zbližala. Stališče predavateljev je nespremenjeno, in sicer, da omenjenih bančnih poslov ni mogoče sklepati v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ki bi bil primeren izvršilni naslov. Ovira za neposredno izvršljivost je po njihovem mnenju dejstvo, da je obseg terjatev nedoločen. S tem se slušatelji nismo povsem strinjali. V zvezi s problemi neposredne izvršljivosti notarskih zapisov pa drži mnenje prof. dr. Vesne Rijavec, da je bolj kot zakonodajni poseg pomemben pozitiven razvoj notarske in sodne prakse, ki morata obstoječe predpise udejaniti. O etičnem in pravnem pomenu zaupanja je navzočim spregovoril prof. dr. Miro Cerar s Pravne fakultete v Ljubljani. V zanimivem in aktualnem predavanju je izpostavil velik pomen etičnega ravnanja in zavedanja o temeljnih vrednotah ter s tem povezanega zaupanja, upanja in spoštovanja, še posebej v današnjem času, ki je zmeden in nemiren tako na gospodarskem kot tudi na obče človeškem področju. Tomaž Marinček Namestnik predsednice Odbora za pravna vprašanja pri ZBS _ mmm w^^§," Dr. Miro Cerar je pravnikom predstavi pomen etičnega ravnanja in zavedanja o temeljnih vrednotah. MH^H^K^ ** P^^^^^^K- - Wm%%r^L fl^^HI m %%%%%%%%%%%%%Wr t^ J y <^^Rm i S h mmm %%% mmm m %%%% m % m %W mW^ Jm^m%%%%%%%%%mmm%%%mm%%%%mm*. "m%%%%%%W m%%%%%%%%% * I l^^^^^^^^^^H fll^Vi mM t }m%%%%%%%%%%%%%%%%%%mm%%%%%%mmLmm%%%mmmmm^Ammm~---■ > mm %%%%%%%%%%%%%%%%%%%% mm %% mm %%%%%%%%%% mmmmm % mmmmmmmmmam __ Udeleženci posveta se z vsemi tezami predavateljev niso strinjali v celoti.
