Zamejci so se odpovedali vipavski hranilnici
NatisniMedij: Delo Avtorji: Željan Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 20. 09. 2012 Stran: 12
Prodaja Hranilnice in posojilnice Vipava Predsednik Zadružne kraške banke: To je bil pravi diplomatski incident
Vipava - Zadružna kraška banka (ZKB) z Opčin, 9,79-odstotna lastnica Hranilnice in posojilnice (HiP) Vipava, ki se je zanimala za nakup večinske hranilnice, si je premislila. V igri tako ostajata samo Deželna banka Slovenije in občina Vipava - zadnja je oddala najvišjo nezavezujočo ponudbo za nakup.
»Eden glavnih vzrokov za našo odločitev je strupeno ozračje, ki je v dolini. Če pomislimo še na obravnavo, ki smo je bili deležni od trenutka predstavitve našega projekta, je odločitev logična. Žalitev, da smo tujci oziroma Italijani, je pustila globoko sled in veliko grenkobe v celotni tu živeči slovenski skupnosti. Mislim, da je bil to pravi diplomatski incident,« je včeraj za Delo povedal predsednik uprave Zadružne kraške banke Sergio Stancich. »Namen nekaterih malih delničarjev, čeprav suveren, se mi zdi precej nerealen. Problem ni samo to, da je treba odkupiti delež Kmetijske zadruge Vipava, ampak je treba hranilnico tudi dokapitalizirati ter poskrbeti za strateški načrt, primerno organizacijo in še marsikaj drugega. Dvomim, da bodo sposobni vsega tega. Načrtovana regijska banka na takšnih temeljih je po mojem mnenju oddaljena nekaj svetlobnih let. Če mi nismo dobrodošli ali če pustimo vajeti v njihovih rokah, smo pripravljeni tudi prodati naš delež. Verjetno bosta enako storili tudi Zadružna banka iz Doberdoba in Sovodenj ter družba KB 1909,« pravi Stancich. Vse tri omenjene banke so trenutno četrtinske lastnice HiP Vipava.
Občina Vipava in Deželna banka Slovenija sta sicer že konec julija oddali zavezujoči ponudbi za nakup skoraj 57-odstotnega lastniškega deleža HiP Vipava. Notranji delničarji so imeli do 7. septembra čas za oddajo ponudb za nakup, do 14. septembra pa bi morali vplačati aro v višini desetih odstotkov najvišje ponudbe. A do tega datuma varščine ni položil še nihče, kljub temu pa so v javnost prav v teh dneh prišle informacije, da skupina 20 malih delničarjev pripravlja novo ponudbo, čeprav se je rok že končal. In kaj na vse to pravijo v Kmetijski zadrugi Vipava, ki hranilnico prodaja, da bi poplačala obveznosti precej zadolženega Agroinda? »V postopku nameravane prodaje sta dva ponudnika, ves čas postopka pa spoštujemo določila statuta Hranilnice in posojilnice Vipava. Odločitev Zadružne kraške banke obžalujemo,« je povedal direktor Kmetijske zadruge Vipava Boris Baje in dodal, da naj bi se postopek prodaje končal. oktobra. »Kot vsak prodajalec si 'tudi mi želimo hranilnico prodati po najvišji mogoči ceni, vendar je glede na okoliščine in lokalno umestitev hranilnice treba upoštevati tudi druge parametre,« pravi.
Kot je znano, je najvišjo nezavezujočo ponudbo za nakup hranilnice pred kratkim oddala občina Vipava, in sicer v vrednosti 1,6 milijona evrov. »Seveda smo resni kupci. Za ta korak se nismo odločili samo zaradi reševanja Agroinda, ampak predvsem zato, ker bi radi, da Hranilnica in posojilnica Vipava ostane v lasti doline. Upam, da bo ta bolj podjetniško usmerjena. Morda bo imela drugačno ime, a bomo združevali desetkrat večji kapital, kot ga ima hranilnica danes,« je pred kratkim povedal vipavski župan Ivan Princes, ki podpis pogodbe pričakuje kmalu. »Pomembno je, da smo nastopili kot edini nosilec nakupa in da bo občina potem delnice prodala malim delničarjem. Bali smo se likvidacije Hranilnice in posojilnice Vipava, zato smo tudi ponudili tako visoko ceno,« poudarja župan.
