Hit utegne prekrižati načrte državnih lastnikov o prevzemu Abanke
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: Suzana Rankov, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 13. 11. 2010 Stran: 24
Novogoriški Hit je ogrozil načrte Zavarovalnice Triglav in Kapitalske družbe, da bi s prevzemom Abanke Vipe preprečili prodajo banke pod prisilo, za kar se zavzema skupina lastnikov s Savo na čelu. Po trditvah naših virov se je namreč predsednik uprave Hita Drago Podobnik v četrtek dogovoril s predsednikoma uprave Save in Gorenjske banke Janezom Bohoričem in Gorazdom Trčkom, da bo Hit svoj 6,15-odstotni delež Abanke prodal Gorenjski banki.
Če bi dejansko prišlo do prodaje Hitovega deleža Gorenjcem, bi blok okoli Save zbral več kot 50-odstotni delež, kar bi pospešilo prodajo, saj bi Abanka postala zanimiva tudi za strateške kupce in ne zgolj finančne sklade.
V Hitu na vprašanje, ali se je Drago Podobnik dogovoril za prodajo deleža v Abanki Gorenjski banki, niso neposredno odgovorili, čeprav so se po neuradnih informacijah že dogovorili tudi za okvirno kupnino v višini 25 milijonov evrov. Pojasnili so, da je prodaja deleža v Abanki del dezinvestiranja kot enega izmed sanacijskih ukrepov. "Družba išče najboljšega ponudnika in o prodajnih aktivnostih sproti seznanja ministrstvo za finance kot predstavnika lastnika. Ko bomo najugodnejšega ponudnika našli, bo predlog o prodaji delnic v Abanki obravnaval nadzorni svet družbe," so dodali.
Presenetljivo je zlasti, da se Hit dogovarja za prodajo, čeprav je podjetje v državni lasti in ni dvoma, da je seznanjen s prizadevanjem državne Zavarovalnice Triglav, da bi stabilizirali lastništvo Abanke in preprečili nenadzorovano prodajo. Kot smo razkrili včeraj, je Triglavu pripravljena na pomoč pristopiti tudi njena lastnica Kapitalska družba kot ena redkih domačih institucij, ki bi lahko kapitalsko podprla prevzem Abanke. Vendar za zdaj Triglavu ni uspelo prepričati 51 odstotkov lastnikov Abanke, da bi pristopili k delničarskemu sporazumu. Glede na interes Triglava, da bi preprečil prodajo Abanke, lahko pričakujemo, da bo poskušal Hit prepričati, da deleža v Abanki ne proda Gorenjski banki. Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec za komentar ni bil dosegljiv.
Na drugi strani se Savi, Zvonu Ena Holdingu in Vipi Holding mudi s prodajo deležev v Abanki zaradi hudih težav pri poslovanju in visoke zadolženosti. Po informacijah naših virov Sava intenzivno išče kupca za Abanko. Med interesenti se poleg finančnih skladov omenja tudi španski bančni velikan Santander, ki se je zanimal že za NLB, kar v Savi niso niti potrdili niti zanikali.
Glede na to, da je za Hit in Zavarovalnico Triglav pristojno finančno ministrstvo, smo za komentar prosili ministra Franca Križaniča. Zanimalo nas je tudi, ali namerava prek predstavnikov ministrstva v nadzornem svetu Hita zahtevati pojasnila. Na ministrstvu so poudarili, da minister za finance kot skrbnik finančnega sistema redno spremlja dogajanje na finančno-zavarovalniškem trgu, vendar ne pojasnjuje vsebine posameznih pogovorov. "Poudarjamo pa, da se stališče ministrstva ni spremenilo. Načeloma podpiramo vsako lastniško konsolidacijo v okviru slovenskega finančnega sistema, katere namen in rezultat bo optimizacija zavarovalniškega oziroma bančnega poslovanja in dvig učinkovitosti ter kvalitete storitev za stranke oziroma zavarovance," so dodali.
Španska banka Santander se je zanimala tudi za NLB
Španska banka Santander, največja evropska in ena večjih svetovnih bank po tržni kapitalizaciji, se je še pred slabim letom zanimala za vstop v lastništvo največje slovenske banke NLB. Pri domnevnem finančnem vstopu španskega velikana na slovenski prostor je posredoval tudi bivši finančni minister Andrej Bajuk, z lobiranjem pa naj bi izdatno pomagal tudi prvi slovenski kardinal Franc Rode. Mimogrede, vodilni mož banke Santander iz kantabrije Emilio Botin je vse svoje življenje tesno povezan s cerkvijo, njegovo ime pa se pogosto omenja tudi v povezavi s cerkveno organizacijo Opus dei.
Če se vrnemo k bančnim poslom, je Banco Santander v tretjem letošnjem četrtletju doživela 26-odstotni padec čistega dobička v primerjavi z enakim obdobjem lani. Med julijem in septembrom ga je ustvarila 1,64 milijarde evrov, medtem ko je njen dobiček v enakem obdobju lani znašal 2,22 milijarde evrov. Prihodki banke so v omenjenem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani padli za pet odstotkov in so znašali 10 milijard evrov.
