V čem je problem Kovačičevega imenovanja
NatisniMedij: Večer Avtorji: Irena Ferluga Teme: Mali delničarji / NKBM Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23. 01. 2010 Foto: Janko Rath
Po predbožični hitri odločitvi o novem petletnem mandatu na čelu NKBM se začenjajo o imenovanju Matjaža Kovačiča pojavljati politično-strankarska vprašanja o izvedbi kandidacijskega postopka Danilo Toplek: "Izbor je potekal v skladu z zakonodajo in predpisi, drugih vprašanj ne morem komentirati. Če bo lastnik (država) zahteval pojasnila, jih bom dal."
Kaže, da je prvotno presenečenje zaradi hitrega postopka imenovanja Matjaža Kovačiča za še en petletni mandat na čelo NKBM zdaj zamenjalo nezadovoljstvo v strankarskih vrstah. Pojavila so se namreč vprašanja o načinu izvedbe postopka izbora (starega) novega predsednika uprave NKBM.
Nadzorni svet NKBM, ki mu predseduje mag. Danilo Toplek, predsednik uprave Taluma, je 23. decembra 2009 Matjažu Kovačiču podelil drugi petletni mandat za vodenje NKBM.
V čem je torej problem Kovačičevega imenovanja na čelo banke še za nadaljnjih pet let?
Brez imen drugih kandidatov?
Nezadovoljstvo s tem imenovanjem se skriva za vprašanji, ali je bil postopek izveden korektno in v skladu z zakonodajo. Danilo Toplek odgovarja: "Izbor je potekal v skladu z zakonodajo in predpisi, drugih vprašanj ne morem komentirati. Če bo lastnik (država) zahteval pojasnila, jih bom dal." Politično-strankarsko nezadovoljstvo naj bi pripeljalo do ministra za finance Franceta Križaniča, ki naj bi zahteval pojasnilo o postopku. Toliko bolj čudno, ker je članica nadzornega sveta Alenka Bratušek zaposlena prav na Križaničevem ministrstvu. Res pa je, da podelitev novega mandata Kovačiču na nadzornem svetu ni bila sprejeta soglasno.
V čem je torej problem Kovačičevega imenovanja na čelo banke še za nadaljnjih pet let?
Po neuradnih informacijah naj bi šlo za način izbora, kritika torej leti poleg na predsednika nadzornega sveta tudi na njegovo komisijo za imenovanja, ki da ni upoštevala sklepa komisije za imenovanja pri nadzornem svetu v prejšnji sestavi, ki je opredelila način delovanja te komisije. Ta namreč pripravi "infrastrukturo" za potek kandidacijskega postopka, evidentira kandidate in omogoči, da pri izboru s predlogi sodelujejo tudi ostali člani nadzornega sveta. Tega naj pri tem imenovanju ne bi bilo, poleg tega pa komisija za imenovanje članov nadzornega sveta naj ne bi niti seznanila z imeni drugih kandidatov, ki so bili povabljeni k sodelovanju. Za zunanje zainteresirane je sporna tudi odločitev nadzornega sveta, da gre v kandidacijski postopek brez javnega razpisa.
Sicer pa je znano, da je bil nadzorni svet v prejšnji sestavi (novi je bil imenovan na skupščini julija 2009) interesno precej razdeljen in zato skoraj nezmožen sprejemati drugačne odločitve, kot jih je predlagala uprava. Zdajšnji je precej bolj homogen in še bolj naklonjen upravi, ki bi jo v resnici moral natančno in dosledno nadzorovati. Morda pa je podelitev novega mandata Kovačiču tako gladko tekla tudi zato, ker se vlada že ves čas intenzivno ukvarja predvsem z NLB, z NKBM pa v tem času podobnih problemov ni bilo.
Tudi zato lahko delujejo kakšni lokalni interni dogovori o zasedbi določenih vodilnih mest. a se bo vlada verjetno že kmalu morala ukvarjati tudi z NKBM, saj Kovačiču in članici uprave Manji Skernišak sedanji mandat poteče maja. Takrat bo mandatar za sestavo nove uprave Matjaž Kovačič (to možnost je dobil po lanski skupščini, ki je spremenila statut banke) moral predlagati svoje nove najožje sodelavce. Po pričakovanjih bi uprava, če ne bo zahteve po četrtem članu, ki bi praviloma naj prišel od zunaj, ostala v sedanji sestavi z Andrejem Plosom, ki je bil imenovan jeseni. In če seveda zaradi nezadovoljstva nad delovanjem nadzornega sveta ne bo kdo odstopil.
